Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat v Kodi o tveganjih, ki jih prinaša uživanje transmaščobnih kislin ter novih pravilih glede njihove uporabe v živilih in pri pripravi hrane. Govorili pa bodo tudi o učinkih prepovedi transmaščob v drugih državah.
Ocvrt krompirček, čips, piškoti, napolitanke, torte, jušni koncentrati, rastlinske smetane, celo mleko v prahu. Vsi ti proizvodi vsebujejo škodljive transmaščobne kisline, ki močno povečujejo tveganje za srčni udar ali kap. Te nevarne snovi, ki na embalažah izdelkov niso niti označene, številni primerjajo s cigaretami. Številne države so se že v preteklosti odločile za zakonodajno omejevanje transmaščob v živilskih izdelkih, prva v Evropi je to storila Danska, po več letih opozoril zdravstvenih in prehranskih strokovnjakov, pa bo transmaščobne kisline končno omejila tudi Slovenija.
Kaj sploh so transmaščobe?
Transmaščobne kisline ali bolj popularno transmaščobe, so stranski produkt, ki nastane pri kemijskem procesu, ko rastlinsko maščobo spremenijo iz tekoče v trdno obliko. »Delno nasičene maščobe, kjer se transmaščobe nahajajo, se večinoma uporabljajo predvsem v pekarski in slaščičarski industriji, in sicer kot nadomestki masla. Najdemo jih v različnih izdelkih kot so rogljički, zavitki, napolitanke, vaflji, v različnih piškotih, nadevih in maslenih, maščobnih prelivih za torte, v nadevih za torte,« pojasni Urška Vezjak, inženirka živilstva in prehrane v BIC. Transmaščobne kisline vsebuje tudi ocvrta hrana, kot so krofi, čips, ocvrto meso, krompirček, pa tudi mastna živila živalskega izvora. »Katalitsko hidrogeniranje v industrijskem smislu poteka tudi v prebavilih prežvekovalcev, denimo v kravi. Nastanejo istega tipa, pravzaprav identične transmaščobne kisline,« pove dr. Blaž Cigič z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Kako nevarne so transmaščobe za naše zdravje?
Ali so naravne transmaščobne kisline manj škodljive od tistih, ki so produkt industrijske hidrogenizacije, znanstveniki še ugotavljajo. Dejstvo pa je, da transmaščobnih kislin naše telo ne potrebuje in imajo le škodljive učinke. »Večje uživanje transmaščobnih kislin na splošno vpliva na moteno presnovo maščob, sploh na povišanje slabega holesterola, na večjo agregacijo trombocitov in povišan krvni tlak. Vse to pa vpliva na povečanje srčno žilnih bolezni,« pojasni Vida Fajdiga Turk z NIJZ-ja. Zadnje raziskave kažejo, da uživanje transmaščob neugodno vpliva na nosečnice in plod, povezano je tudi z nastankom raka dojke in debelega črevesa, vpliva pa tudi na pojav astme in alergij pri otrocih.
Slovenija bo omejila vsebnost transmaščobnih kislin
Slovenija bo deseta država v Evropi, ki bo zakonsko omejila vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Pravilnik naj bi začel veljati v slabem mesecu dni, za prilagoditev bo časa eno leto. Določil bo najvišjo dovoljeno vsebnost transmaščobnih kislin v živilih, zavezujoč bo za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane. »Pravilnik bo omejil transmaščobe v živilih na dva grama transmaščob na sto gramov skupnih maščob v živilu,« pove dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje. Projekt Veš, kaj ješ, študent?, s katerim je ZPS konec lanskega leta preverjala kakovost študentske subvencionirane prehrane, je sicer pokazal, da se je stanje v zadnjih 13 letih bistveno izboljšalo. »V vseh vzorcih smo našli med 0,4 in 0,7 grama na sto gramov, kar je normalna količina teh kislin, ki se lahko nahajajo že v originalnem živilu, ne pa zaradi procesiranja,« pojasni Marjana Peterman z ZPS. Na drugi strani pa je štiri leta stara raziskava, ki je bila podlaga za zakonsko omejitev transmaščob v živilih, pokazala, da se je razpoložljivost živil, ki vsebujejo transmaščobe, v primerjavi z letom 2012 zelo povečala. »Raziskava je tudi pokazala, da je zelo problematična margarina, ki se uporablja kot surovina v pekarnah in slaščičarnah, gre za tip, ki je cenejši in pogosto uporabljan, zato je prav, da se proizvajalci prilagodijo.« Za prilagoditev bodo imeli proizvajalci in gostinski obrati leto dni časa, pri Zvezi potrošnikov Slovenije pa priporočajo, da do takrat, pa tudi po uveljavitvi pravilnika, potrošniki dosledno berejo deklaracije, kar po nekaterih raziskavah počne le petina potrošnikov.
Več v oddaji Koda
Odgovore na številna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s transmaščobnimi kislinami bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 20. marca ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
Vesna Pfeiffer