DZ je osmi dan po sprejetju razglasil ustavni zakon, po katerem se ustava dopolnjuje s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Določa pa tudi, da svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon. Za to točko so sejo DZ-ja prekinili za pol ure zaradi prireditve ob sprejemu dopolnitve ustave.
Predlog ustavnega zakona bo dopolnil ustavo z novim 62. a členom, ki se glasi: "Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon."
Predlog ustavnega zakona je predložila ustavna komisija DZ-ja, njegovo pripravo pa je začela vlada. Poslanske skupine so v predstavitvi stališč izrazile zadovoljstvo, da so naredili zadnji korak za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Poudarili so tudi pomen nadaljnjih korakov pri uresničevanju te ustavne pravice v praksi.
Zveza društev gluhih in naglušnih
Pobudnik ustavne dopolnitve je bila Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, zato njen predsednik Mladen Veršič pozdravlja dejstvo, da smo vendarle stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, da deluje za dobro vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki. Da gre za pomembno zmago reprezentativne invalidske organizacije za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe, je bil mnenja tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je Zvezi ob 90. obletnici organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na Slovenskem na slavnostnem dogodku 28. maja 2021 podelil posebno priznanje.
»To je najlepše darilo, ki ga je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije prejela ob svoji 90. obletnici delovanja. Želim si, da bodo gluhi zdaj končno uveljavili vse svoje zmožnosti. Predvsem mislim tukaj na mlade, saj je za nas in številne generacije gluhih ta dan prišel prepozno«, je dejal Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Združenje DLAN: Edinstven in neprimerljiv dosežek
Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN je ob tem sporočilo, da je prvo v svetu doseglo vpis jezika gluhoslepih v ustavo. "Vpis jezika gluhoslepih v Ustavo RS je na evropski in svetovni ravni edinstven in neprimerljiv dosežek, za katerega smo si v Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN aktivno prizadevali zadnji dve leti," so sporočili. Dodali so, da je s to pomembno gesto gluhoslepota na državni ravni priznana kot samostojna invalidnost in ljudje z gluhoslepoto kot samostojna skupina invalidov z lastno skupnostjo, kulturo, jezikom in organizacijo.
"Pričakujemo, da se bo na podlagi vpisa jezika gluhoslepih v Ustavo sprejel tudi zakon, ki bo ljudem z gluhoslepoto dal temeljne pravice in omogočil njihovo emancipacijo," so opozorili.