Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V prvi oddaji v letošnjem letu je ekipa Kode vzela pod drobnogled kriptovalute. Zgodba o kriptovalutah je še precej sveža - prva transakcija z bitcoini je bila na primer opravljena prav na današnji dan leta 2009, torej pred osmimi leti. Kljub temu je že ustvarila kar nekaj kriptomilijonarjev. Tudi v Sloveniji.
Slovenijo je lani zajela prava kriptomanija. Zaradi novic o visokih donosih, ki jih dosega bitcoin, je marsikdo začel vlagati vanj in druge kripto valute. Nekateri pa so priložnost za zaslužek zaznali že veliko prej. Tudi med Slovenci so taki, ki so z vlaganjem v kriptovalute že obogateli. A slovenski kriptomilijonarji so zelo skrivnostni - ni jim do tega, da bi o njihovih dobičkih pisali mediji ali da bi jih pod drobnogled vzela Finančna uprava - vsaj dokler pravila niso točno določena. Bolj kot posamezniki so tako izpostavljena podjetja, ki se ukvarjajo s kriptovalutami. Lani sta denimo za presenečenje na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev poskrbela Damijan Merlak in Nejc Kodrič, ustanovitelja menjalnice kriptovalut Bitstamp, ki sta se zavihtela tik pod vrh seznama. Merlakovo premoženje naj bi znašalo 122, Kodričevo pa 112 milijonov evrov. »Smo na samem čelu, v špici tehnologije, ki se implementira v vsak dan. To je zelo zanimivo početi in v tem zelo uživamo,« je povedal Nejc Kodrič, izvršni direktor Bitstampa, ki pa o svojem premoženju ni želel govoriti.
Kriptobogataši tudi med Slovenci
Zelo uspešno se je leta 2016 na trg prebila platforma Iconomi, ki je dobrih devet milijonov evrov za zagon zbrala z izdajo tako imenovanih kriptožetonov. Podoben podvig je lani uspel tudi platformi Viberate, ki pod eno streho združuje glasbenike, njihove managerje, organizatorje dogodkov, prodajalce vstopnic. »Mi smo naše coine prodajali po 8,8 dolarskega centa, trenutna cena je pa okoli 60 centov. To pomeni, da so donosi kar konkretni,« je pojasnil Vasja Veber iz Viberata. V svetovnem merilu se je najviše povzpel Chris Larsen, ustanovitelj podjetja Ripple. Na račun svoje kriptovalute si je prislužil pravo bogastvo, ki je prejšnji teden - vsaj na papirju - znašalo več kot 5 milijard dolarjev. Za nekaj časa je tako prehitel celo ustanovitelja Facebooka.
Kaj na to pravi Furs?
Z davčno obravnavo poslovanja s kriptovalutami se na finančni upravi ukvarja več njihovih sodelavcev, saj problematika zajema različna področja davkov, poleg tega beležijo ogromen porast vprašanj, pravi Jurij Meze iz Fursa: » Veliko ljudi se želi ukvarjati s kriptovalutami, z njimi verjetno tudi zaslužiti. In ti nam pošiljajo vprašanja glede davčne obravnave posameznih poslov.« Glavno vprašanje je, ali je treba dohodek iz naslova trgovanja s kriptovalutami prijaviti. Da, če gre za opravljanje dejavnosti, pri čemer pa lahko zavezanci davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov. »V praksi to pomeni, da v primeru, da oseba priložnostno vloži del svojih prihrankov in čez čas doseže tudi dohodek, potem tu ne gre za opravljanje dejavnosti, ker ni kontinuiranega trgovanja. Če pa oseba dosega dohodek z aktivnim trgovanjem, se tako ustvarjen dohodek smatra za opravljanje dejavnosti,« še pojasni Meze. Na finančnem ministrstvu tudi pravijo, da je lahko regulacija kriptovalut učinkovita le v primeru, da se k enotnemu reguliranju pristopi na mednarodni ali vsaj evropski ravni. Da pa, čeprav kriptovalute v Sloveniji niso regulirane, urad za pranje denarja nadzira osebe, ki izdajajo in upravljajo virtualne valute, vključno z menjavo virtualnih valut v običajne in obratno. Evropska unija je sicer po izjemnem razmahu trgovanja s kriptovalutami v letu 2017 napovedala številne nadzorne ukrepe, s katerimi želi ukiniti anonimnost poslovanja s kriptovalutami.
Plačevanje s kriptovalukatmi
V Sloveniji je marsikaj že mogoče plačati s kriptovalutami: od zobozdravnika, do izdelave spletne strani, nakupa računalniške opreme ali investicijskega zlata - slednje so kot prvi v svetu ponudili prav v Sloveniji. »V zadnjem letu ali dveh je nakup zlata s kriptovalutami narasel za 25 do 30 odstotkov,« pojasni Bojan Bratuša iz podjetja Moro. A sogovorniki so si enotni, da ne gre le za plačevanje, ampak v prvi vrsti predvsem za tehnologijo, ki bo korenito spremenila naša življenja.»Idealna za sledljivost recimo v prehranski industriji: z enim scanom v trgovini bi lahko točno vedeli, kdaj je bil nek izdelek proizveden, kako transportiran, kakšni so roki, vse to na dosegu enega klika,« pove Grega Mlakar iz Mlacoma. »Definitivno bo način prisilil velike sisteme, finančne in bančne, da bodo šle transakcije bistveno hitreje, da bodo bolj pregledne in bodo bistveno manj stale,« je prepričan Bratuša.
Več v oddaji Koda
O vsem kar morate vedeti o kriptovalutah, kdaj in kako bo to področje začela regulirati država in kdo so Slovenci, ki so s kriptovalutami že obogateli v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 9. januarja ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V. P.