Oddajo Posebna ponudba je v novi sezoni mogoče spremljati tudi v slovenskem znakovnem jeziku. Gluhi gledalci edino potrošniško oddajo v Sloveniji tako lahko sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gleda na TVS1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V oddaji bomo to soboto pod drobnogled vzeli oznake na živilih, ki nemalokrat zavedejo potrošnika.
Slovenci cenimo slovenske izdelke, še posebno kadar gre za hrano. Zato je pred nekaj tedni številne potrošnike precej razburil članek, v katerem so kolegi iz Žurnala opozorili na pakirano meso iz Lidla, ki ima na embalaži oznako »slovenski izdelek«, v resnici pa je meso avstrijsko. Primer seveda ni osamljen. Slovenski izdelek, slovenska kakovost, kupujmo slovensko, slovenske dobrote, domače – vse to so oznake na živilih, s katerimi trgovci nagovarjajo slovenske potrošnike. Le malokdo pa ve, da gre za marketinške označbe, ki ne povedo veliko o tem, od kod je surovina, iz katere je izdelek narejen. Še več: pogostogre za vse kaj drugega kot za slovensko surovino. Celo kmetijski minister Dejan Židan priznava, da pri označevanju živil vlada zmeda in da ima slovenski potrošnik pravico vedeti, od kod prihaja surovina proizvoda, ki ga kupuje.
Avstrijsko meso z napisom »slovenski izdelek«
»Kadar izdelek marketinško izpostavimo, morajo biti trditve resnične. In pri trditvi, da je izdelek slovenski, četudi je bil samo pakiran v Sloveniji, bi morali upoštevati več vidikov. Sploh kadar govorimo o mesnem izdelku, ko je bila žival rojena, rejena, zaklana in razkosana v Avstriji. Na izdelku je napisano Avstrija, mi pa govorimo o slovenskem izdelku,« komentira primer iz Lidla Tatjana Zagorc iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. »Ta lekcija je precej koristna, saj smo lahko videli, kaj počnejo trgovska podjetja. Resda ne kršijo zakona, kljub temu pa se potrošniki počutijo prevarane,« meni agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Čeprav trenutno veljavna zakonodaja takšno označevanje dopušča, pa tudi na kmetijskem ministrstvu menijo, da so takšne oznake zavajajoče. Zato si prizadevajo, da bi evropska komisija do konca leta uvedla nova pravila. »Pravni akt, ki se v tem trenutku pripravlja na ravni evropske komisije in pri katerem sodeluje tudi Slovenija, bo omogočil in zahteval, da bosta poreklo in izvor živila navedena na isti strani embalaže s podobno velikimi črkami,« je pojasnil kmetijski minister Dejan Židan.
Poreklo ali izvor –kaj potrošnika bolj zanima?
Še več nejasnostije pri označevanju mesnih izdelkov, kjer mora proizvajalec navesti le državo porekla izdelka. »Država porekla pove, kje je bil izdelek narejen, kje je bilo živilo predelano, pomeni torej dodano vrednost končnemu izdelku. Ni nujno, da ima ta podatek kakršno koli zvezo s krajem izvora surovine. Seveda pa je kraj izvora tisti podatek, ki potrošnika bolj zanima,« je pojasnila Mira Kos Skubic z Uprave za varno hrano. Evropske potrošniške organizacije si sicer že vrsto let prizadevajo, da bi na ravni Evropske unije sprejeli zakonodajo, ki bo določala, da mora biti tudi pri sestavljenih živilih natančno označeno, od kod izvirajo surovine izdelkov. »Bomo videli, kako se bosta evropska komisija in evropski parlament bojevala s težkimi industrijskimi lobisti, ki zapravijo milijarde, da dosežejo svoje. Lahko rečem, da je industrija porabila kar eno milijardo, da je sesula dva člena, od teh je eden o označevanju porekla,« pravi Marjana Peterman iz ZPS.
Več v oddaji Posebna ponudba
Kaj torej pomenijo oznake na živilih »slovenski izdelek, slovenska kakovost, kupujmo slovensko, slovenske dobrote, domače«? Gre zgolj za marketinške označbe, ki zavajajo potrošnika? Kdaj lahko verjamemo proizvajalcem in trgovcem? Je izdelek zgolj narejen v Sloveniji ali pa so v Sloveniji pridelane tudi surovine zanj? Kaj pomeni podatek o poreklu izdelka in kaj o izvoru? Kako bi država morala zaščititi potrošnike? Kaj lahko storijo sami, da ne bodo žrtev zavajanja? O vsem tem v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste v slovenskem znakovnem jeziku lahko spremljali tudi to soboto, 5. marca, ob 17.20 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. x
V. P.