Odprtje Centra za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki bo deloval v okviru Zveze društevgluhihin naglušnih, po navedbah ministrstva za kulturo pomeni pomemben korak za zaščito znanstvenoraziskovalnega dela pri razvoju slovenskega znakovnega jezika. Odprtja centra se je udeležila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.
S Centrom za razvoj slovenskega znakovnega jezika želijo na Zvezi društev gluhihin naglušnih Slovenije zagotoviti, da se slovenski znakovni jezik prepozna kot samostojen jezik, ki naj zavzema enakovredno mesto med drugimi jeziki in se na enak način tudi razvija; da se razvijajo nove kretnje, slovar in slovnica slovenskega znakovnega jezika in gradiva, ki pomagajo pri učenju in poučevanju tega. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je na odprtju centra poudarila, da si tisti, ki dobro slišimo, težko predstavljamo težave, s katerimi se morajo ukvarjatigluhiin naglušni. Zato ministrstvo s konkretnimi aktivnostmi pomaga ranljivim skupinam govorcev zagotavljati enake možnosti, kot jih imajo drugi prebivalci Slovenije. V zadnjih letih je tako sofinanciralo več kot petdeset projektov, namenjenihgluhim in naglušnim, ter šest projektov, ki so bili namenjeni spodbujanju standardizacije, razvoja in promocije slovenskega znakovnega jezikagluhih.
Načrtujejovrsto ukrepov za govorce s posebnimi potrebami
Ministrstvu je tudi uspelo pridobiti sredstva Evropskega socialnega sklada za projekt Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev, ki bo pomenil podporo pri gradnji specifičnih jezikovnih orodij za lažje in učinkovitejše sporazumevanje. Pomemben napredek v smeri uveljavljanja jezikovnih pravicgluhihin naglušnih pomenijo tudi sprejem Resolucije o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, ki predvideva vrsto ukrepov za govorce s posebnimi potrebami, še zlasti zagluhein slepe, ter akcijska načrta za jezikovno opremljenost in za jezikovno izobraževanje, v katerih je znakovnemu jeziku namenjena posebna skrb. x