Na ministrstvu po besedah Vrečko razvijajo nekaj projektov, namenjene gluhim in naglušnim, med drugim samodejno podnaslavljanje. Prizadevajo si tudi za boljši dostop do avdiovizualnih storitev, kulture in umetnosti za tiste s težavami s sluhom. To pa niso zgolj gluhi, ampak tudi starejši, je povedala na konferenci, ki so jo ob desetletnici dneva slovenskega znakovnega jezika organizirali Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Inštitut za slovenski znakovni jezik in Hiša znakovnega jezika.
Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko si v Sloveniji že leta prizadevajo, da nihče, ne glede na kakršnokoli osebno okoliščino, ne bi bil izključen ali diskriminiran ter da bi vsi imeli dostojne pogoje za življenje. "Vesela sem, da imamo toliko izjemnih tolmačev, ki povezujejo naš svet. To nista dva svetova, svet je eden in tukaj smo skupaj. Tudi kadar ne uporabljamo povsem enakih besed, se moramo slišati, poslušati, razumeti in zato tudi videti," je še zatrdila.
Poučevanje slovenskega znakovnega jezika
Dekanja ljubljanske Filozofske fakultete Mojca Schlamberger Brezar je v uvodnem nagovoru pojasnila, da v Sloveniji znakovni jezik poučujejo na pedagoških fakultetah Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je medtem našel prostor v okviru študija konferenčnega tolmačenja na magistrski stopnji, kot smer konferenčnega tolmačenja za slovenski znakovni jezik. "Smer študija je letos polno zaživel s prvo vpisano študentko," je dodala.
Financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika
Kljub napredku in razvoju slovenskega znakovnega jezika pa po besedah sekretarja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaža Juharta v Sloveniji še vedno ni sistemskega financiranja razvoja znakovnega jezika ministrstva za kulturo. "Še vedno smo na približno 25.000 kretenj, kar pa je besedišče osnovnošolca," je izpostavil Juhart.
Mednarodna konferenca Vse je v naših rokah
Mednarodne konference Vse je v naših rokah so se po navedbah Juharta udeležili posamezniki iz skoraj 40 držav, namenjena pa je izmenjavi dobrih praks. Nekatere države, iz katerih prihajajo udeleženci, nimajo inštitutov za znakovni jezik. Konference so se udeležili, da se od Slovenije učijo in inštitute ustanovijo, je ocenil.
Dodal je, da je Slovenija po ureditvi področja znakovnega jezika v primerjavi z državami članicami EU oziroma razvitimi državami po svetu "nekako na repu". "Nimamo sistemskega vira financiranja razvoja znakovnega jezika, nimamo študijskih programov znakovnega jezika in šele letos smo začeli s študijskim programom tolmačenja znakovnega jezika. Vse to imajo
druge države že kar nekaj let in tukaj smo zato, da se od njih naučimo, jih spoznamo in da to prenesemo tudi v slovenski prostor," je izpostavil Juhart.