Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Danes bodo govorili o kreditih v švicarskih frankih, ki so po najnovejšem odzivu Združenja bank Slovenije v zvezi s predlaganim zakonom in pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani spet v središču pozornosti.
Banke ne spoštujejo zakonodaje, kršijo Obligacijski zakonik in ko sodišče temu pritrdi, plačujejo pravne strokovnjake, da blatijo odločitve sodišč. S temi besedami so se v Združenju Frank odzvali na včerajšnjo novinarsko konferenco Združenja bank Slovenije, na kateri so predstavili stališče bank do predlaganega Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih in stališča glede pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Ljubljani. Znova so poudarili stališče, da krediti v švicarskih frankih niso sistemska težava ter da predlagani zakon za njihovo reševanje spodbuja neodgovorno ravnanje potrošnikov in neustrezno socializira izgube. Najnovejša sodba višjega sodišča o enem od teh primerov po njihovem ne bo prestala revizijske presoje vrhovnega sodišča.
ZBS: ne gre za sistemsko težavo
"Z vidika deleža težav pri odplačilih kreditov v švicarskih frankih in evrih absolutno ni razloga za kakršenkoli poseben tretma. Kakršnakoli posebna oblika pristopanja reševanja bi bila krivična, nepravična in nepoštena do vseh ostalih kreditojemalcev, ki so bili bolj konzervativni in so se zadolževali v evrih tudi v časih, ko je bilo to zadolževanje za njih finančno manj ugodno," je na novinarski konferenci izpostavila direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo. V ZBS vztrajajo pri stališču, da ne gre za sistemsko težavo ter da je za reševanje problematike varčevalcev v frankih, ki jih je prizadela nenadna sprememba tečaja, primerna samo individualna obravnava. "Vsak primer ima lastne okoliščine, ki jih treba upoštevati in proučiti," je ponovila Zadravec Caprirolova in navedla: "Do odločitve švicarske centralne banke januarja 2015 je bilo v Sloveniji odplačanih 70 odstotkov kreditov v frankih, kar nakazuje, da ne gre za sistemski problem."
Zakaj se polovica Evrope spopada s tem problemom
Na Združenju Frank se ob tem sprašujejo, zakaj, če problem ni sistemski, se je z njim več mesecev ukvarjala ministrica za finance in zakaj je delegacija bank z gospo Caprirolo na čelu sedela več kot desetkrat za pogajalsko mizo z Združenjem Frank. Zakaj se polovica evropskega prostora spopada s tem problemom. Postavlja se predvsem vprašanje, ali lahko banke počno praktično karkoli, če jim zakon o potrošniških kreditih tega izrecno ne prepoveduje, še menijo v Združenju Frank. »Predvsem se mora na tem mestu tudi slovenska javnost odločiti, ali bomo dopustili, da banke lahko plačajo vse in vsakogar ter za neskončne dobičke spravijo na rob preživetja državljane Slovenije, obenem pa vplivajo tako na slovensko politiko kot na slovensko sodstvo,« so še zapisali v svojem odzivu.
Pravne posledice ničnosti kreditne pogodbe
Po ocenah ZBS nedavna odločitev ljubljanskega višjega sodišča v eni od tožb kreditojemalca v frankih, ki je razsodilo njemu v prid, ne predstavlja precendenčne odločitve, saj je to sodišče odločilo v več tožbah in vsakič drugače. Profesor z ljubljanske pravne fakultete Damjan Možina je ocenil, da ta odločitev ne bo prestala revizijske presoje vrhovnega sodišča. Kot je dejal na novinarski konferenci Združenja bank Slovenije, banka ni kršila informacijske dolžnosti, stališče sodišča, da opustitev te dolžnosti povzroči ničnost kreditne pogodbe, pa je po njegovi oceni napačno. Sodba je tudi nejasna glede pravnih posledic ničnosti kreditne pogodbe, meni Možina. Sodišče je naložilo potrošniku, da povrne neodplačani del kredita, banko pa je glede vprašanja povračila koristi od uporabe tega denarja napotilo na vložitev nasprotne tožbe. "To pomeni, da bo o višini obresti, ki jih mora potrošnik plačati, odločeno v drugem postopku, in ne pomeni, da kreditojemalcem v primeru ničnosti kreditnih pogodb ni treba vračati denarja z obrestmi, je še pojasnil.
Na pogajanjih so banke imele drugačno mnenje
Združenje Bank Slovenije z najetimi pravniki, ki jih plačujejo banke, zavaja s študijo, v kateri avtor zatrjuje, da so bili kreditojemalci v švicarskih frankih v večini primerov ustrezno obveščeni o tveganjih, so v sporočilu za javnost zapisali v Združenju Fank in dodali: Na pogajanjih med Združenjem Frank in ZBS, ki jih je vodilo Ministrstvo za finance, so tako predstavniki bank kot ga. Zadravec Caprirolo priznali in potrdili: "Mi in vi vemo, da banke ne razpolagajo niti z enim samim dokazom, da so posojilojemalce seznanile s tveganji, kot to govori omenjena sodba sodišča EU." Še več, tako gospa Caprirolo kot ministrica za finance sta se na pogajanjih strinjali, da pričanje bančnih uslužbencev ne more zadoščati za dokazovanje ustrezno opravljene pojasnilne dolžnosti bank.
Več v oddaji Koda
Kaj pomeni prva pravnomočna sodba Višjega sodišča z kreditojemalce v švicarskih frankih? Ali sodba res ne bo prestala revizijske presoje Vrhovnega sodišča, kot menijo v Združenju bank? So bili kreditojemalci v večini primerov ustrezno obveščeni o tveganjih, kot trdijo banke? So krediti v švicarskih frankih sistemski problem? Bo zakon, če ga bo parlament potrdil, zrušil zaupanje v pravo, spodbudil neskrbno in tvegano ravnanje ter neustrezno socializiral izgube, kot trdijo na Združenju bank? Odgovore bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 30. januarja ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
Vesna Pfeiffer