Težava se je pojavila ob koncu minulega leta, ko je gradbeni inšpektor inšpektorata za naravne vire in prostor po ogledu prostorov izdal odločbo o prenehanju uporabe stavbe, v katero se je v sklopu zavoda Dom na Krasu lani preselilo šest invalidnih oseb. Ocenil je namreč, da takšna raba ni skladna z namensko rabo enostanovanjske stavbe, saj jo je inšpektor razumel kot prostor, v katerem se izvaja institucionalno varstvo, čemur pa stavba ni namenjena. V obrazložitvi je zapisal, da nastanitev šestih uporabnikov v institucionalno varstvo ne predstavlja začasnega reševanja stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, predstavlja pa spremembo namembnosti objekta.
V Sloveniji je okoli 1000 invalidov, ki živijo v podobnih stanovanjskih skupinah, ki so del javnih socialnovarstvenih zavodov in nevladnih organizacij.
Nujnost zakonodajnih sprememb
Da so zakonodajne spremembe nujno potrebne, je v minulem mesecu pritrdil tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Na sestanku, ki so se ga januarja udeležili predstavniki lokalnih skupnosti, stroke in civilnih iniciativ, je tako obljubil zakonodajne spremembe za rešitev akutne situacije, ki jih želijo vključiti v predlog dopolnitve zakona o socialnem varstvu. Te pa naj bi bile po njegovih zagotovilih pripravljene do marca.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je v preteklih tednih namreč aktivno opozarjalo na situacijo v zvezi z odločbo inšpektorata za naravne vire in prostor, ki je stanovanjski skupnosti zavoda Dom na Krasu odredilo zaprtje ter posledično vrnitev stanovalk in stanovalcev v institucionalno varstvo.
V. d. Doma na Krasu Goran Blaško je še povedal, da je v pripravo sprememb vključena tudi strokovna vodja Doma na Krasu, potrdil pa je, da so aktivno delo začeli prav danes. "Hkrati smo v ponedeljek dobili tudi javno zagotovilo z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost, da se bo zakon spreminjal, saj je omenjeno ministrstvo tisto, ki bdi nad zakonom o socialnem varstvu," je pojasnil. Potrdil je, da naj bi bil predlog na mizi vlade res že prihodnji mesec.
Pomen stanovanjskih skupnosti v procesu deinstitucionalizacije
Blaško je dodal, da v sklopu Doma na Krasu storitve nudijo 171 stanovalcem. Njihove stanovanjske skupine sicer obsegajo območje občin Postojna, Nova Gorica, Sežana, Divača in Renče-Vogrsko. Prav v slednji občini imajo v naselju Žigoni stanovanjsko skupnost, ki je po mnenju inšpektorja prav tako kot tista v Solkanu nepravilno kvalificirana kot stanovanjski objekt.
Tudi minister Maljevac je v sporočilu za javnost konec prejšnjega tedna izrazil zadovoljstvo z odločitvijo ministrstva za naravne vire in prostor, da ugodi pritožbi doma in odpravi inšpekcijski nadzor iz decembra 2024. Ob tem je sporočil, da je nemudoma stopil v stik z vodstvom zavoda, uporabniki in posebno delovno skupino. Že minuli mesec je Maljevac napovedal tudi terenske obiske v vseh občinah, kjer so tovrstne stanovanjske skupnosti.
"Samo zato, ker pri nekaterih opravilih potrebujejo strokovno pomoč, to ne pomeni, da uporabniki storitev niso vredni življenja v skupnosti. Stanovanjske skupnosti kot osnovno izhodišče deinstitucionalizacije ponujajo priložnosti za normalno življenje in dostop do strokovne pomoči, ko je ta potrebna," poudarja minister Maljevac in izreka opozorilo, da uporabnice in uporabniki socialnovarstvenih storitev ne morejo in ne smejo biti talci niti zapletenih birokratskih postopkov niti političnih preigravanj. "Vesel sem, da so naši skupni napori in strokovnost vendarle pripeljali do logične rešitve in zaščite najšibkejših. Uporabniki in uporabnike ostajajo v svojih domovih," je dodal.
"Deinstitucionalizacija je velik projekt in največji korak v socialnem varstvu zadnjih desetletij v Sloveniji. Ministrstvo za solidarno prihodnost je zato že pripravilo krovno strategijo za deinstitucionalizacijo, trenutno pa je v pripravi podroben akcijski načrt za njeno udejanjenje. Dom na Krasu v postopku igra ključno vlogo, saj služi kot pilotna zasnovo za implementacijo uspešnih praks v sistemski ureditvi," so že zapisali v sporočilu ministra Maljevca.