Evropski parlament je podprl pomembno poročilo o lažjem dostopu invalidov do ključnih proizvodov in storitev, kot so telefoni, bankomati ter avtomati za prodajo vozovnic in prijavo potnikov. Poročilo je podprlo 537 poslancev, 12 jih je glasovalo proti, 89 pa se jih je glasovanja vzdržalo.
»EU mora spodbujati vključevanje in polno udeležbo 80 milijonov invalidov v našo družbo. Današnje glasovanje je dober korak naprej v tej smeri. Čeprav bi bil rezultat glasovanja na nekaterih področjih lahko boljši, sem zadovoljen, da smo uspeli doseči resničen napredek pri pomembnih vprašanjih, kot so grajeno okolje, prometna infrastruktura in tudi glede načina, kako bo ta direktiva dopolnjevala druge zakone EU. Zdaj je pomembno, da gremo s to direktivo naprej in da svoje opravijo tudi države članice, ki morajo delati z roko v roki s Parlamentom in tako podpreti ambiciozen pristop k dostopnosti v EU,« je po sprejemu poročila povedal evropski poslanec Igor Šoltes, ki je bil poročevalec v senci. Dodal je, da vesel, da so se v postopek zelo aktivno vključile tudi invalidske organizacije, ki so s svojimi predlogi prispevale k izboljšanju končnega besedila ter izrazil upanje, da bodo pogajanja s Svetom EU pripeljala še do dodatnih izboljšav končnega besedila direktive, pri čemer je izpostavil trenutno izvzetje direktive za t.i. mikro podjetja, kar žal ni v skladu s prizadevanji Skupine Zelenih/ESZ.
Vključujoča družba mora postati realnost
Šoltes je o tej temi spregovoril tudi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, kjer je pozval k sprejetju ambicioznega besedila direktive: »Direktiva je izjemno pomemben dokument, saj zadeva več kot 80 milijonov invalidov, kar predstavlja skoraj 15 odstotkov celotne populacije. Ampak ta številka se bo z leti še večala, saj Evropa postaja stara dama in starejših bo iz leta v leto več. Zato je potreben dokument, ki bo ambiciozen in ki bo lahko v veljavi veliko število let. Vendar žal ugotavljam, da ta direktiva ni dovolj ambiciozna, da ne upošteva vsega, kar so nam sporočili tudi tisti, ki jih ta dokument najbolj zadeva. Opozorili so, da manjka kar nekaj pomembnih stvari, ki bi jim olajšale vsakodnevno življenje, zato smo vložili številne amandmaje, v katerih smo upoštevali pozive invalidov k izboljšanju besedila. S temi amandmaji želimo prispevati tudi temu, da ta direktiva postane dokument za daljše časovno obdobje.« Šoltes je še dejal, da z Evropskim aktom o dostopnosti lahko postanemo bolj vključujoča družba.
Leta 2020 bo okoli 120 milijonov ljudi imelo različne oblike invalidnosti
Osnutek Evropskega akta o dostopnosti določa, da morajo številni proizvodi in storitve postati dostopnejši, posebej so omenjeni avtomati za prodajo vozovnic in prijavo potnikov, bankomati, računalniki in operativni sistemi, telefoni in televizijska oprema, potrošnikom namenjene bančne storitve, e-knjige, e-trgovina, promet, vključno z javnim mestnim prometom, podzemna železnica, vlak, tramvaj, trolejbus in avtobus, ter z njim povezanimi storitvami, plačilni terminali, bralniki e-knjig, spletišča in avdiovizualne medijske storitve na osnovi mobilnih naprav ter turistične storitve. Pomemben napredek je bil dosežen pri t. i. grajenem okolju in prometni infrastrukturi. Pa tudi pri tem, da mora direktiva vključevati tako invalide kot osebe s stalnimi ali začasnimi funkcijskimi omejitvami, kot so starejše osebe, nosečnice in osebe, ki potujejo s prtljago. Kljub temu je ostalo še nekaj vidikov, kijih bo do končne direktive še moč izboljšati. V celoten postopek so bile ves čas zelo aktivno vključene tudi evropske invalidske organizacije, kar je pomembno pripomoglo k okrepitvi besedila direktive. V EU je približno 80 milijonov ljudi z vsaj delno invalidnostjo. Zaradi staranja prebivalstva naj bi leta 2020 okoli 120 milijonov ljudi imelo različne oblike invalidnosti. Osnutek Evropskega akta o dostopnosti določa, da morajo številni proizvodi in storitve postati dostopnejši. Na seznamu so bankomati, avtomati za prodajo vozovnic in prijavo potnikov, računalniki in operativni sistemi, telefoni in televizijska oprema, potrošnikom namenjene bančne storitve, e-knjige, prevoz in e-trgovina. Poslanci so na seznam dodali še plačilne terminale, bralnike e-knjig, spletišča in avdiovizualne medijske storitve na osnovi mobilnih naprav.
V.P.
