Prejšnji teden, 26. maja, se je zgodil prvi multiplikacijski dogodek projekta Train2Validate z naslovom Stanje izobraževalnih programov za testne bralce-svetovalce in koordinatorje v Evropi.
Dogodek je bil organiziran na dan pred prvo mednarodno konferenco o lažjem jeziku Easy Language Day Conference (IELD), ki jo je organizirala Univerza v Germersheimu v Nemčiji. Oba dogodka sta prvič v evropskem prostoru povezana v skupnem Tednu lahkega branja in lažjega jezika (ang. Easy-to-read and Easy Language).
Zanimanje za lahko branje in lahki jezik narašča z dneva v dan
To je le eden od zaključkov spletnega dogodka v okviru projekta Train2Validate, ki ga financira program Erasmus+. Konferenco, ki se je je udeležilo več kot 150 ljudi, je organizirala Politehniška univerza v Temišvaru v sodelovanju s partnerji projekta Train2Validate.
Udeležence so govorci seznanili z izsledki ankete s skoraj 350 odgovori, ki so jih partnerjem projekta posredovali testni bralci-svetovalci in koordinatorji iz različnih evropskih držav.
Glavni rezultati analize so pokazali, da lahko branje razvijajo predvsem nevladne organizacije na področju sociale namesto različnih ustanov ali podjetij. Svetovalci in koordinatorji lahkega branja so večidel ženskega spola, delo pa opravljajo prostovoljci, ki niso deležni plačila ali strokovnega priznanja. Ljudje, ki so odgovorili na anketo, so izrazili zanimanje za izobraževanja, ki bi jih bilo mogoče ovrednotiti s certifikati, prav tako pa so se izrekli za profesionalizacijo takšnih poklicnih profilov.
Rezultati v Sloveniji
V Sloveniji se je na anketo odzvalo 58 ljudi, od tega 77.6 % žensk in 22.4 % moških. Anketiranci so se opisali kot koordinatorji in testni bralci svetovalci, v manjšem delu pa tudi kot mentorji, pisci, ilustratorji. 71 % anketiranih je že bilo udeleženo v procesu izobraževanja na področju lahkega branja, večina se je udeležila delavnic ali internih izobraževanj. Ostalih 29% se izobraževanj še ni udeležilo. Na vprašanja, kaj bi izpostavili kot pomembne usmeritve in ključna merila za uspešno izobraževanje testnih bralcev svetovalcev in koordinatorjev, jih je največ izpostavilo praktični vidik izobraževanja. Zatem so izpostavili uporabo raznovrstnih gradiv in materiala, večstopenjski program usposabljanja ter objavljene smernice in priročnike, nekateri anketirani pa so izpostavili tudi zadostno oziroma ustrezno število ur usposabljanja. Splošni skupni temeljni učni načrt, potrdilo ali diploma in usposobljeni izobraževalci so bili prepoznani kot zelo pomembni, a so bili v anketi manjkrat označeni kot ključni za usposabljanje.