Ljudje, ki trpijo zaradi Alzheimerjeve bolezni, svojih spominov morda niso »izgubili« za vedno, ampak samo teže dostopajo do njih, so ugotovili znanstveniki pod vodstvom Nobelovega nagrajenca, Japonca Susumuja Tonegawe. Predlagajo nove terapije, s katerimi bi lahko morda v prihodnosti pozdravili uničujoče posledice demence.
Raziskovalci so izvajali poskuse na miših, ki so jim z modro svetlobo stimulirali specifične dele možganov. Živali naj bi se zaradi teh dražljajev spomnile misli, ki jim sicer niso bile več na razpolago, piše francoska tiskovna agencija AFP. Pri tem so uporabili miši, ki so jih gensko modificirali, tako da so razvile simptome, podobne tistim pri več kot 47 milijonih ljudi po vsem svetu, ki trpijo zaradi Alzheimerjeve bolezni. S tem so se dokopali do nekaterih prvih dokazov, da Alzheimerjeva bolezen ne uničuje specifičnih spominov, ampak jih samo naredi nedostopne. Spomini naj bi torej, vsaj v prvih fazah Alzheimerja, ostali v možganih, težava je le v tem, kako jih znova priklicati. To pa posledično pomeni, da morda obstaja zdravilo, je za AFP pojasnil Tonegawa.
V Sloveniji več kot 32.000 bolnikov
Alzheimerjeva bolezen je degenerativna bolezen možganov, ki je najpogostejši vzrok demence, saj ima to bolezen kar okoli 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco. Za boleznijo sicer zboli od pet do deset odstotkov ljudi, starejših od 65 let, s starostjo pa se ta odstotek močno poveča. V društvu Spominčica opozarjajo, da demenca ob vse starejšem prebivalstvu oziroma daljšanju življenjske dobe postaja »kuga 21. stoletja«. Za alzheimerjevo bolezen je značilno postopno odmiranje možganov, kaže pa se kot napredujoča motnja predvsem kognitivnih sposobnosti posameznika. Največkrat nastanejo motnje spomina, govora, vidno-prostorskih zaznav in izvršilnih funkcij. Pogosto se pojavijo tudi motnje vedenja, na primer napačno dojemanje sveta, prividi, tesnoba, motnje spanja ali depresija, ki nastopijo nekje na sredini bolezni. Na svetu je več kot 44 milijonov ljudi, obolelih za demenco, v Sloveniji pa več kot 32 tisoč.
Dolgoročni spomin ostaja dober
Bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo se dogaja, da se ne spomnijo dogodkov izpred nekaj minut, v trenutnem času in prostoru so slabo orientirani. Nasprotno pa ostaja dober njihov dolgoročni spomin, torej spomin na dogodke, ki so se zgodili pred boleznijo. Spopadajo se tudi z motnjami čustvovanja in razpoloženja, psihozo, spremembami osebnosti in motnjami vedenja. Kot poudarjajo nevrologi, je možnosti za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni vse več in na voljo so različna zdravila, ki lahko upočasnijo bolezen. Poleg zdravil so za te bolnike zelo pomembni tudi prilagoditev okolja ter izobraževanje in informiranje svojcev in skrbnikov. Najnovejša odkritja strokovnjakov, da osebe, ki trpijo zaradi Alzheimerjeve bolezni, svojih spominov morda niso »izgubili« za vedno, ampak samo teže dostopajo do njih, so zagotovo zelo dobra novica.x
V. P./STA