Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.25 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Ekipa oddaje Posebna ponudba bo danes vzela pod drobnogled, kako varni so naši osebni podatki, kdo največkrat krši pravila in te podatke nezakonito pregleduje ali celo posreduje, pa tudi, kako naivno in pogosto nespametno svoje podatke posredujemo sami.
Številni Slovenci so v minulih tednih v poštni nabiralnik prejeli pisma s pozivom k plačilu domnevno neplačane parkirnine v tujini, večinoma v državah bivše Jugoslavije. Opomine pošilja britansko podjetje, denar je treba nakazati na nemški račun, pri tem pa se lastniki avtomobilov sprašujejo, kako je britansko podjetje sploh prišlo do njihovih osebnih podatkov. Med prejemniki pošte je tudi Ljubljančanka, ki je pred tred tremi leti svoje vozilo parkirala v Beogradu, poravnala je tudi parkirnino, vendar je ta potekla preden se je vrnila do svojega avtomobila. Pred nekaj tedni je prejela poziv k plačilu. »Dejstvo je, bila sem v Beogradu skoraj tri leta nazaj, nisem podaljšala parkiranja in sem prejela obvestilo s sliko svojega avta. V pismu, ki je prišlo iz Anglije, mi grozijo, da se moram odzvati v 28 dneh,« pravi Barbra Jermann. Obvestilo lastniku, kot so ga poimenovali pri britanskem podjetju EPC, ni podpisano in ožigosano, žiga ni niti na kuverti, gledalka pa naj bi dobrih 41 evrov nakazala na račun, ki je odprt v Nemčiji. »Od kdaj začne teči 28 dnevni rok. Kako vedo, da sem jaz v tem stanovanju? Kako vedo, da sem jaz to pošto sploh dobila v roke,« se sprašuje gledalka. 14 dni pozneje je na njen naslov prispel nov dokument, tokrat poziv k plačilu globe, čeprav beograjsko podjetje Parking service nima pooblastil za izdajanje glob, obresti pa se je nabralo za 15 evrov. Primer pa še zdaleč ni osamljen. Zaradi neplačane parkirnine na Hrvaškem je po skoraj petih letih podoben poziv s strani britanskega podjetja prejel tudi Ljubljančan. »Poziv k plačilu globe ni podpisan, ni žigosan, prav tako je vročen na način, da je vržen v predalčnik, kar pomeni, da ni vročeno po postopku in na način, da bi se videlo, da je stranka dejansko to pisanje prejela,« ugotavlja odvetnica Breda Razdevšek.
Kako je britansko podjetje prišlo do podatkov
Vprašanje je, kako so pri britanskem podjetju prišli do podatkov o slovenskih lastnikih vozil. Zagotovo teh ni posredovala ljubljanska upravna enota, ki prav tako hrani podatke. Na Ministrstvu za notranje zadeve z evidenco lastnikov ne razpolagajo, z ministrstva za infrastrukturo pa so sporočili, da v zadnjih dveh letih tovrstnih podatkov niso posredovali. »Menim, da je pridobivanje podatkov o lastnikih vozil sporno, o čemer, kakor mi je poznano tečejo inšpekcijski postopki pri informacijski pooblaščenki, saj so kršena določila o varstvu osebnih podatkov,« pojasni Razdevškova. V Uradu informacijske pooblaščenke so potrdili, da so v vseh obravnavanih primerih, v katerih so doslej uspeli raziskati pridobivanje podatkov, posamezne upravne enote tiste, ki so informacije posredovale slovenski odvetniški družbi. Ta se je pri zahtevi za pridobivanje podatkov sklicevala na 10. člen zakona o odvetništvu. »Ključno vprašanje je, kaj odvetnik, ki se sklicujoč na 10. člen o odvetništvu, s temi podatki naredi. Tu je šlo samo za pridobivanje podatkov in posredovanje teh podatkov naprej. In to je po stališču informacijskega pooblaščenca, ko tolmačimo ta člen zakona, sporna praksa,« je pojasnila državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Katarina Medved. Ker postopek še ni zaključen, v Uradu informacijske pooblaščenke niso želeli razkriti, za katero odvetniško družbo gre. Vendar pa smo na eni od upravnih enot neuradno izvedeli, da podatke pridobiva odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar iz Ljubljane.
Več v oddaji Posebna ponudba
Zakon o varovanju osebnih podatkov zelo natančno določa, kdo lahko zahteva vpogled v tovrstne podatke in kdo jih ima pravico ali dolžnost posredovati. Britansko podjetje je do njih prišlo tako, da jim jih je posredovala slovenska odvetniška družba, ta pa jih je pridobila tako, da je različne upravne enote dobesedno zasula z zahtevki za podatke. Ali lahko upravne enote v takšnih primerih posredujejo podatke? Po poročanju srbskih medijev je tamkajšnje Vrhovno kasacijsko sodišče odločilo, da plačilo parkirnine komunalnega podjetja Parking servisa zastara v letu dni. Slovenski lastniki pa dobivajo obvestila za primere stare tri, celo pet let. Parkirnina v Srbiji, pismo poslano iz Velike Britanije, denar je treba nakazati v Nemčijo. Ljudje so skeptični in ne ukrepajo. Bi morali? To je le nekaj vprašanj, na katera bodo odgovarjali v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 14. februarja ob 17.25 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.