Pred kratkim so pri NSIOS-u objavili dokument Stališča NSIOS o upravljanju s pandemijo covid-19 in njenimi posledicami za invalide v Sloveniji, v katerem so natančno analizirali, kakšen vpliv in posledice ima epidemija covida-19 na življenje invalidov v Sloveniji. Pogovarjali smo se s predsednikom NSIOS-a, Borutom Severjem.
S kakšnim namenom je nastal omenjeni dokument s stališči NSIOS-a o ravnanju ob pandemiji covida-19 in o njenih posledicah za invalide v Sloveniji?
V NSIOS-u smo dokument oblikovali, da bi na enem mestu zbrali seznam vseh težav, s katerimi se spoprijemajo slovenski invalidi med epidemijo, obenem pa smo želeli predlagati posamezne konkretne ukrepe in rešitve za izboljšanje položaja. Pri tem posebej opozarjamo, da je tudi Odbor za pravice invalidov v svojem odzivu na poročilo Slovenije ugotovil, da zakonodaja, protokoli in načrti v zvezi s situacijami tveganja in humanitarnih kriz invalidnosti ne upoštevajo dovolj. Zato je omenjeni odbor državi priporočil, naj po posvetovanju s predstavniškimi organizacijami invalidov oblikuje in sprejme posebne uredbe, načrte in ukrepe za zaščito invalidov v takšnih razmerah. Da je epidemija covida-19 našla tako Slovenijo kot tudi druge evropske države nepripravljene, pričajo tudi opozorila Evropskega invalidskega foruma o njenih nesorazmernih učinkih na invalide in Resolucija Evropskega parlamenta o pravicah oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin v času krize zaradi covida-19.
Kaj je razkrila epidemija covida-19 o položaju invalidov v naši družbi?
Med epidemijo se je še povečala diskriminacija invalidov na številnih področjih, invalidi pa se v tem času spopadamo z večjimi težavami kot drugi. Epidemija je razkrila slabosti v sistemu zdravstvenega in socialnega varstva. Sistem je razgaljen in oslabljen zaradi dolgoletnih varčevalnih ukrepov, epidemija pa je izpostavila že znane ovire, kot so informacijska in komunikacijska dostopnost, revščina in socialna izključenost, povečane duševne in druge stiske, in to tako invalidov kot njihovih družin ter tistih, ki jim pomagajo, pomanjkanje podpornih sistemov, kar je povezano tudi z deinstitucionalizacijo, konkretno pa tudi pomanjkanje potrebnih protokolov in navodil.
Na katerih področjih so se v tem času za invalide pokazale največje težave?
V dokumentu smo povzemali konkretne težave. Našteli smo jih v naslednjih vsebinskih sklopih: problem dostopnih informacij v različnih oblikah in formatih, zagotavljanje in uporaba primerne zaščitne opreme, problem »socialne« razdalje, duševne stiske, problem dostopnosti točk za testiranje na novi koronavirus, mobilnost invalidov, problem oskrbe invalida pri okužbi s koronavirusom, dostop do zdravstvenih storitev in ustanov, problem spremstva, skupnostna skrb in druge.
Dokument je dostopen na vaši spletni strani, kjer so težave natančneje opisane. Videti je, da je epidemija covida-19 razkrila številne pomanjkljivosti delovanja sistemov. Ali menite, da se je zdravstvena oskrba za invalide v tem času izrazito poslabšala? Kje so največje težave?
Kot kaže, prinaša epidemija velike negativne posledice na področju zdravstvene oskrbe za vse, posebej pa za invalide. Težava pri številnih invalidih nastane, ker izostanek posameznih terapij in obravnav pomeni izrazito slabšanje stanja. V zdravstvenem smislu in trenutnih okoliščinah pa sta problema tudi dostopnost storitev in ustanov ter višja stopnja tveganja nastanka in težkega poteka bolezni.
Invalidi so organizirani v različne organizacije. Kako te delujejo v času epidemije? Kako pomagajo svojim članom?
Kot večina so se morale tudi invalidske organizacije zelo hitro prilagoditi novi stvarnosti in novim potrebam svojih članov. Gre sicer za zelo različne uporabnike, niso vsi primeri enaki, ampak po večini je prišlo do povečanja programov podpore posameznikom tako na področju svetovanja in duševnih stisk kot tudi urejanja posameznih konkretnih zadev, npr. obiska zdravnika v času nedelovanja javnega prevoza in podobno. Prišlo je tudi do pospešene digitalizacije, nekateri programi in dogodki so se preselili na internet, zlasti različna predavanja in usposabljanja, ob tem pa je bilo treba za nova orodja usposabljati tudi uporabnike. Nekateri programi so se tako povečali in okrepili, nekateri so se časovno prerazporedili, tretji pa se bodo intenzivneje izvajali po pandemiji oziroma ko bodo to dopuščale razmere.
Ali menite, da so se v tem času duševne stiske invalidov povečale?
Vsekakor. To potrjuje vrsta raziskav iz prejšnjih kriz in tudi že iz te. Mnogo invalidov je imelo in ima v času epidemije težave v duševnem zdravju, njihove stiske so povečane, tudi zaradi manjšega obsega socialnih stikov. Socialna mreža invalidov je večinoma šibkejša in se zaradi ukrepov preprečevanja širjenja novega koronavirusa lahko hitro še bolj zoži, tako da ni več funkcionalna. Samoosamitev in strah sta še poslabšala duševno zdravje številnih invalidov, pojavljajo pa se tudi stiske posameznih družinskih članov, tudi zaradi spremenjenega vedenja invalidov. Invalidi so pogosto tudi vezani na določeno rutino in prilagojeni na življenje v »urejenih« razmerah. Funkcioniranje v novih, zelo spreminjajočih se razmerah je tako za mnoge izredno naporno in v glavnem zahteva dodatno podporo. Poleg tega imajo invalidi velike težave z zaupanjem »neznanim« ljudem, še posebno ko gre za vstop v invalidovo domače okolje. Zato je sodelovanje z novimi ljudmi, denimo prostovoljci, za posamezne invalide lahko posebno težavno. Za marsikoga je tako najbolj strašljiva negotovost, čez noč se je porušil urejen svet.
Ali se je morda poslabšal tudi ekonomski položaj invalidov?
Temu žal pritrjujejo tudi informacije s terena. Ob dejstvu, da je za večino invalidov stanje že sicer izredno slabo po skoraj vseh indikatorjih, npr. več kot 3.000 slovenskih invalidov prejema invalidsko pokojnino, ki je nižja od 300 evrov, je epidemija še dodatno obremenila njihove že tako nizke prejemke.
Kakšno je stališče NSIOS-a glede zaprtja šol za otroke s posebnimi potrebami? Kakšne so posledice na tem področju?
Delovna skupina NSIOS-a za vključenost invalidov v postopke in ravnanja v zvezi z novim koronavirusom ter drugimi izrednimi razmerami in humanitarnimi krizami je pri svojem delu obravnavala tudi to področje ter izrazila pomisleke zaradi izostanka programov in obravnav. To dolgoročno negativno vpliva na razvoj posameznikov, ki obiskujejo šole za otroke s posebnimi potrebami, in tudi tistih, ki so tega deležni drugje.
Kakšni so predlogi NSIOS-a za izboljšanje položaja invalidov v času nevarnih razmer ali humanitarnih kriz?
V dokumentu, ki je dostopen na naši spletni strani, smo v sodelovanju z Evropskim invalidskim forumom po posameznih sklopih pripravili vrsto (65) konkretnih predlogov, povezanih tako z dostopnimi informacijami o javnem zdravju, z dostopnimi, vključujočimi zdravstvenimi storitvami in drugimi zmogljivostmi, uvedbo cepiva proti covidu-19, kjer smo poudarili pomembnost vključenosti invalidov, kot tudi z zagotavljanjem osnovnih dobrin, podpore in človeških stikov, zagotavljanjem podpornih omrežij in pripomočkov, s podporo ekonomskemu položaju invalidov ter drugih.
Kaj ste priporočili vladi pri sprejemanju ukrepov za zamejevanje epidemije covida-19?
V NSIOS-u smo skupaj z invalidskimi organizacijami podajali predloge v zvezi s specifičnimi potrebami in težavami posameznih vrst invalidov. Sodelovali smo pri oblikovanju in pripravi ukrepov, posebej pa tudi pri pripravi PKP-zakonov, kamor so bile tudi na naš predlog umeščene posamezne skupine najranljivejših invalidov, invalidske organizacije, invalidska podjetja in podobno. Osebe z okvaro sluha npr. so predlagale izjemo pri obvezi nošenja mask, ker so onemogočale komunikacijo, pozneje so se pojavile prozorne maske, podobno oviro so poudarjali laringektomirani itd. Številne organizacije so prosile za pomoč pri zaščitni opremi. Mnogim je pri tem pomagala Civilna zaščita, kar je treba pohvaliti. Tako kot NSIOS so predlagale dostopnost informacij v različnih formatih, vključno z lahko berljivimi različicami.
Kakšne bodo po vaši oceni posledice epidemije covida-19 za invalide v Slovenije?
Bojimo se, da dolgoročno zelo negativne, še posebno če bodo ob vseh drugih stiskah nastale še posledice, ki se bodo izražale kot ekonomska kriza. Če bo prišlo do daljše recesije in krčenja obsega socialnih programov, še preden se vzpostavijo močnejši podporni sistemi, spomnimo se krčenj iz leta 2008, bo veliko razlogov za zaskrbljenost, zato sta pomembna naša skupna skrb in zavedanje, da moramo biti kot družba vključujoči in moramo poskrbeti za vse naše člane, še posebej najranljivejše.
Najlepša hvala za pogovor.
Tukaj pa si lahko preberete celoten dokument Stališča NSIOS o upravljanju s pandemijo covid-19 in njenimi posledicami za invalide v Sloveniji. x