Alzheimerjeva bolezen je ena od demenc, sicer pa je najpogostejša, v od 70 do 80 odstotkih gre zanjo.
Bolezen ni samo težava nevrologije in psihologije, ampak bolniki potrebujejo večdisciplinarno obravnavo. To je pomembno zaradi zgodnje prepoznave bolezni, zgodnje terapije in ustrezne specialistične obravnave bolezni, je na novinarski konferenci v četrtek poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.
Po navedbah predsednice Združenja Spominčica Štefanije Lukič Zlobec ima šele vsak četrti bolnik z demenco postavljeno diagnozo. Nevrolog Zvezdan Pirtošek je poudaril pomen preventive, saj bi lahko s tem preprečili 45 odstotkov primerov bolezni, in zgodnje diagnoze. Bolnikom pa lahko po njegovih besedah kakovost življenja izboljšuje multidisciplinarna obravnava.
Kakšen je razvoj bolezni?
"Če bi pregledali obolele možgane, bi videli določene spremembe znotraj možganskega tkiva, ki se začnejo na točno določenih mestih in povzročajo te spremembe, težave s funkcijami, s spominom, orientacijo, iskanjem besede ... Ker so nevrodegenerativne bolezni, še posebej Alzheimerjeva bolezen, dolgo potekajoče, ne čutimo, da se je začela, in se torej te bolezenske spremembe dogajajo v obdobju več let. Ko je teh sprememb kritično veliko, pa oseba čuti težave: to je lahko težava z iskanjem besed, orientacijo ... Ko se spremembe širijo tudi v druge predele možganov, pa ima oseba toliko težav, da se to pozna tudi v njegovih dnevnih dejavnostih, od službe, vožnje avtomobila do dela doma in stikov z drugimi. Ko oseba v teh dejavnostih ni več optimalna, ko potrebuje pomoč ali vodenje, takrat govorimo, da se je razvil sindrom demence," je v pogovoru v oddaji Podobe znanja na Arsu pojasnila Milica Gregorič Kramberger. Sindrom demence lahko povzročajo različne bolezni možganov, ne samo Alzheimerjeva, ki je sicer najpogostejša.
Združenje Spominčica je že leta osrednje združenje, v katerem si prizadevajo za ozaveščanje o bolezni in kjer svojcem nudijo informacije o tem, kako se naučiti živeti z boleznijo. Kot je na novinarski konferenci še poudarila Štefanija Lukič Zlobec, si ne samo v septembru, ki je mesec Alzheimerjeve bolezni, ampak vse leto prizadevajo ozaveščati o tej bolezni, o preventivnih ukrepih in prispevati k zmanjševanju stigme. Čeprav je bil v zadnjih letih na tem področju velik napredek, je treba delo nadaljevati, je poudarila.
Po državi so v preteklih letih vzpostavili do demence prijazne točke, kot je poudarila Lukič Zlobec, je vesela, da se v mrežo vključuje vse več organizacij, tudi veliko zdravstvenih domov. Poudarila je namreč pomen ozaveščenosti družinskih zdravnikov, saj se bolniki s kognitivnimi težavami pogosto najprej obrnejo nanje.
V zadnjem letu je Slovenija sprejela strategijo obvladovanja demence do leta 2030, na podlagi katere je bil sprejet tudi akcijski načrt. Slovenija je po besedah Lukič Zlobec ena od 48 držav s sprejeto strategijo, zdaj pa je treba zastavljene cilje tudi uresničiti. Kot najšibkejšo točko je navedla ureditev področja pomoči na domu, saj bolniki z demenco kmalu postanejo odvisni od pomoči svojcev. Pomembno je, da oseba dobi diagnozo dovolj zgodaj, da jo sprejme in ima veliko podpore bližnjih. Za bolnike z demenco je treba s prilagojenimi ukrepi poskrbeti tudi v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi, je prepričana, prav tako pa je treba po njenem mnenju več pozornosti in sredstev nameniti raziskavam demence.
Lecanemab v sedmih državah odobren, v EU-ju dobil rdečo luč
Nevrologinja Milica Gregorič Kramberger z ljubljanske nevrološke klinike je pojasnila, da je bilo novo zdravilo za Alzheimerjevo bolezen lecanemab pred kratkim odobreno v ZDA in še šestih drugih državah, v EU-ju pa ga je Evropska agencija za zdravila (EMA) poleti zavrnila. Kot je pojasnila Kramberger, je strokovno javnost ta odločitev presenetila, upa pa, da bodo o njem znova odločali in da bo kmalu na voljo tudi pri nas.
"To je bila odločitev, ki je večina strokovnjakov v Evropi ni pričakovala. Pa ne samo zaradi tega, ker so se naši kolegi v ZDA, na Japonskem, v Južni Koreji, na Kitajskem in še drugih državah odločili, da zdravilo ponudijo svojim bolnikom, ampak tudi zaradi našega lastnega prepričanja. Velika večina nevrologov v Evropi, ki se ukvarjamo z demenco, se zavedamo morebitnih stranskih učinkov, po drugi strani pa se zavedamo, da gre za prodor, da gre prvič za učinkovito delovanje zdravilo in čutimo, da bi morala biti bolnikova pravica, ob skrbnem vodstvu in nasvetu zdravnika, da se za to zdravilo odloči," je zavrnitev za Prvi razočarano komentiral Pirtošek in dodal, da so številni evropski strokovnjaki napisali številna pritožna pisma, tako da je pričakovati, da bo EMA odločitev kmalu znova pretehtala.
Psihiatrinja Polona Rus Prelog z ljubljanske psihiatrične klinike pa je kot največjo novost v letošnjem letu navedla uvedbo treh novih specialističnih ambulant, in sicer za zgodnjo diagnostiko kognitivnih motenj, za depresijo v starosti in za zgodnjo nevropsihološko diagnostiko tistih, ki imajo spremembe v kognitivnem funkcioniranju.
Združenje Spominčica v septembru, ki je mesec Alzheimerjeve bolezni, pripravlja številne dogodke, osrednji pa bo današnji Sprehod za spomin po Ljubljani. Podobni sprehodi bodo danes in v teh dneh potekali tudi drugod po državi.
O Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah je v intervjuju za Prvi spregovoril profesor Pirtošek. Vabljeni k poslušanju.
Pogovoru z nevrologinjo Milico Gregorič Kramberger pa lahko prisluhnete tukaj.