Sredi septembra so z Univerze v Ljubljani sporočili, da bo študij primarno potekal po hibridnem modelu. To je pomenilo, da se bo določen del študijskih obveznosti izvedel v predavalnicah, določen del pa na daljavo.
Zaradi porasta okuženih z novim koronavirusom so se na Univerzi v Ljubljani sredi oktobra odločili, da naj se “pedagoški proces in raziskovalno delo povsod, kjer je to možno, izvaja na daljavo.” Zaenkrat ukrep še vedno velja in študij že nekaj časa poteka na daljavo. Nekateri študenti z oviranostmi so imeli že sredi septembra možnost, da se odločijo za študij na daljavo.
Blaž Urbanč, študent Fakultete za družbene vede, pravi, da je bilo za njegove kolege predvideno izobraževanje v skupinah, kjer bi en del obiskoval predavanja v predavalnici, drugi pa bi predavanja spremljal od doma. Dodaja: “Želim poudariti, da so nam na FDV - ne vem, kako je z drugimi članicami Univerze v Ljubljani - omogočili izvajanje zimskega semestra na daljavo. Sam sem se odločil za študij na daljavo, tako da osebno že od začetka oktobra predavanja spremljam v celoti od doma. Informacije o tem sem prejel že v prvi polovici septembra s strani strokovne delavke, ki je pristojna za komunikacijo s študenti s posebnimi potrebami.”
Glede tehničnega načina predajanja znanja Anja Uršič, doktorska študentka programa Humanistika in družboslovje na Univerzi v Ljubljani, pravi, da je “predavanj sicer na doktorskem študiju zelo malo, so pa vsa organizirana preko videokonferenčne aplikacije Zoom. Tudi vsa srečanja, kjer z mentorico in somentorico diskutiramo o pripravi doktorske dispozicije, potekajo na daljavo preko omenjene aplikacije.”
Temu načinu poučevanja pritrjujeje tudi študentka prvega letnika Višje šole za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Lana Tepeš, ki pravi, da “večina predavanj in vaj poteka preko aplikacije Zoom, nekaj pa je samostojnega dela v spletni učilnici naše šole in preko seminarskih nalog. Šola kot taka se trudi zagotavljati vse potrebno za študij na daljavo.”
Prednosti in slabosti študija na daljavo
Študij na daljavo ima za študente z oviranostmi tako prednosti kot slabosti, pravijo naši sogovorci. Anja Uršič dodaja, da “kot študentki s težko slabovidnostjo ta način študija predstavlja tako prednosti kot slabosti. Vsekakor je potrebne več samoorganizacije in angažiranosti pri samem študiju. S tehničnega vidika mi ta način ne predstavlja večjih ovir, kvečjemu mi nekoliko olajša sam študij, saj lahko predavanja spremljam od doma. To predstavlja veliko prednost predvsem z logistično-organizacijskega vidika, saj je v določenih situacijah moja mobilnost zaradi slabovidnosti nekoliko omejena. Z uporabo aplikacije Zoom ali BlueJeans nimam nikakršnih težav, saj mi programska oprema za povečavo, kot je ‘zoom Text’, omogoča normalno uporabo računalniških programov in aplikacij. Prilagoditve sem si zagotovila sama brez kakršnekoli pomoči s strani izobraževalne institucije, osebno pa menim, da bi v primeru potrebne pomoči fakulteta bila pripravljena pomagati. Pomembno je, da študent s posebnimi potrebami v primeru, da potrebuje prilagoditev s strani institucije, izrazi svoje potrebe in jih naslovi na odgovorno osebo npr. izvajalca predmeta, spletni referat, ipd.”
Prednosti in slabosti izpostavi tudi Blaž Urbanč: “Pojavila se je teza, da imamo zaradi študija na daljavo več časa. Tega spomladi ni bilo moč tako pogosto slišati. To je zaskrbljujoče predvsem za težje gibalno ovirane študente, saj zaradi narave invalidnosti potrebujemo več časa za psihofizično regeneracijo, narava invalidnosti je namreč neodvisna od tega, če predavanja obiskujemo ali ne. Ob vsej tej negotovi prihodnosti so se nekateri profesorji odločili, da bodo naredili kompenzacijo in namesto ovrednotene fizične prisotnosti povečali obsega dela doma, denimo z branjem literature in pisanjem obširnejših besedil, kar pa pomeni za težje gibalno ovirane osebe manj časa za počitek in več strukturiranja ter manj razpoložljivega časa, ki ga uperimo v dejavnosti oz. aktivnosti, s katerimi ohranjamo svoje zdravstveno stanje. Obenem pa moram poudariti tudi to, da študij na daljavo prinaša relativno novost, saj potrebujem mnogo manj časa za pripravo na začetek študijskega dela - s tem hočem reči, da ni več toliko logistike in je do neke mere študij bolj časovno gospodaren.
Predajanje znanja
Lana Tepeš omeni socialne stike s kolegi in komunikacijo s profesorji: “Zagotovo nam je bilo v tem času tudi nekaj odvzeto. Predvsem socialni stik s kolegi. Zdi se mi, da pridobimo nekoliko manj znanja, saj je drugačen način komunikacije. Meni je še zmeraj najlažje postaviiti vprašanje profesorju na štiri oči, ker tako dobim odgovor takoj. V današnjem času pa se na odgovor kakšnega profesorja čaka tudi po 14 dni.”
Na podoben način situacijo vidi tudi Anja Uršič: “Znanje je sicer podano v enakem obsegu, kot bi bilo na predavanjih v živo, zato težko rečem, da ‘količinsko’ pridobim manj znanja. Je pa tukaj potrebno izpostaviti, da so pri samem procesu edukacije pomembni tudi drugi dejavniki, ki implicitno prispevajo k učinkovito pridobljenemu znanju. Med njimi bi še posebej poudarila izobraževalno okolje – lociranje študijskega procesa na določeni instituciji, in seveda je prav tako pomemben tudi faktor medosebnega stika in sodelovanja med študenti, ki je inherenten stimul motivacije in želje po znanju. Ker pa način študija na daljavo tovrstne stike omejuje oz. jih ne dopušča, po mojem mnenju posledično to lahko vodi k apatičnosti do pridobivanja znanja in lahko zmanjša obseg pridobljenih kompetenc in samega znanja.”
Blaž Urbanč, študent na Fakulteti za družbene vede, izpostavi tudi spremembo načina preverjanja znanja. Kot osebi, ki spada v rizično skupino, kjer je potek nove koronavirusne bolezni lahko hujši, so mu na FDV omogočili, da namesto pisnega preverjanja pri izpitu odgovarja ustno. Dodaja: “Edini pomislek, ki se je tukaj pojavil, je možnost zlorabe načela akademske poštenosti. Če odgovarjaš od doma, profesorji ne morejo vedeti, ali imaš pred seboj študijsko literaturo ali na zaslonu odprte dokumente, s katerimi si pomagaš pri odgovorih. Ključni dejavnik sta tu seveda volja študenta in volja profesorja, da premostita to težavo na karseda pošten ter recipročen način. Sam sem se odločil, da v določenih primerih s profesorji delim svoj zaslon ali pa posnamem okolico in pisalno mizo, da se lahko prepričajo, da na mizi nimam pripomočkov. S konstruktivno obojestransko komunikacijo so tudi tovrstni zadržki oz. pomisleki rešljivi in premostljivi.”
Sprememba študijskega življenja
Anja Uršič, doktorska študentka na Univerzi v Ljubljani, pravi, da se je njeno študijsko življenje zagotovo nekoliko spremenilo: “V obdobju koronavirusa sem tako večinoma časa doma v domačem kraju in ne v študentskem domu v Rožni dolini. Sama odtujenost od mesta izobraževanja tako nekoliko negativno vpliva na moje medosebne stike, druženje, športno rekreacijo (plavanje, prilagojene vadbe za študente s posebnimi potrebami, itd.) ter na druge dejavnosti, ki so vezane na pestro mestno življenje. Seveda pa je pomembno, da se tudi v novih situacijah znajdemo in prilagodimo tako, da nam le najbolj ustreza. Dneve sem si zato organizirala tako, da poleg časa, ki ga posvetim študiju in branju akademske literature, ogromno časa posvetim tudi preživljanju v naravi in hribih. Mir in pozitivni občutki, ki jih prepoznam v »vonju vetra narave«, so tisti, ki v meni prebudijo zagon ter motivacijo, ki jo usmerim na področje študija in izobraževanja.”
Pomembnost medosebnih stikov pa omenja tudi Lana Tepeš, študentka prvega letnika Višje šole za pošto, ekonomijo in telekomunikacije: “Kar se tiče samega študijskega procesa, so bile spremembe pri študiji na daljavo sicer minimalno, ker tudi sicer zaradi hendikepa veliko delam z računalnikom, več se je spremenilo pri obštudijskih dejavnosti in študentskih zabavah, ki se jih kot zelo družabna oseba z veseljem udeležujem. V tem času najbolj pogrešam druženja.”
Študentom in študentkam z oviranostmi je novi koronavirus pri načinu študija prinesel številne novosti, vendar se zdi, da je vsaj za naše sogovorce študij na daljavo ustrezen in primeren način študija v času epidemije, ko je zaradi hitrega širjenja virusa pomembna čim večja pazljivost pri stikih z drugimi ljudmi. Z epidemijo se je spremenil celoten ustroj življenja in tudi naši sogovorci si želijo čim hitrejšega povratka življenja v čas pred epidemijo.