Fotografija prikazuje Varuha človekovih pravic RS Petra Svetino, ki sedi za mizo v veliki dvorani. Nosi temno modro obleko, belo srajco in kravato s črtastim vzorcem. Na levi roki ima uro. Pred njim je mikrofon in tablica, v ozadju pa so še drugi ljudje, nekateri v barvitih oblačilih. Prostor je svetel, z visokimi stropi in veliko sedeži. Foto: FB/Varuh človekovih pravic
Fotografija prikazuje Varuha človekovih pravic RS Petra Svetino, ki sedi za mizo v veliki dvorani. Nosi temno modro obleko, belo srajco in kravato s črtastim vzorcem. Na levi roki ima uro. Pred njim je mikrofon in tablica, v ozadju pa so še drugi ljudje, nekateri v barvitih oblačilih. Prostor je svetel, z visokimi stropi in veliko sedeži. Foto: FB/Varuh človekovih pravic

Rdeča nit zasedanja, ki je potekal od torka, 11. junija, do četrtka, 13. junija, je ponovni razmislek o pomenu vključevanja invalidov in iskanje mednarodnega soglasja o tem, kako jim zagotoviti boljšo sedanjost in zaščititi njihovo prihodnost, so danes v sporočilu za javnost pri Varuhu človekovih pravic.

Ker je bila ena od podtem konference mednarodno sodelovanje za spodbujanje tehnoloških inovacij in prenosa tehnologij za vključujočo prihodnost, se je Svetina v nagovoru osredotočil na prednosti, izzive in tveganja umetne inteligence za pravice invalidov. Ocenil je, da je nujno, da se tehnološki razvoj umetne inteligence odvija v ustreznih pravno-etičnih okvirjih, ki bodo okrepili obstoječe ravni spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsakega posameznika. Države morajo po njegovem mnenju zavzeti bolj aktivno držo pri skrbi za invalide in izkazati večje ambicije na nacionalni in mednarodni ravni.

Trdno je prepričan, da je vključujoča prihodnost, v kateri bodo invalidi lahko v celoti uživali svoje pravice iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, dosegljiva. Za to je po njegovem mnenju potrebna močna politična volja in odločenost za vlaganja v spodbujanje dostopnosti in podporo neodvisnemu življenju v skupnosti. Kot je dejal, ponuja umetna inteligenca številne inovativne rešitve ter nove možnosti za komunikacijo, interakcijo, neodvisnost in vključevanje invalidov.

Močne nacionalne institucije za človekove pravice in neodvisni nadzorni organi, skupaj z invalidskimi organizacijami, so po njegovem prepričanju bistvenega pomena za spodbujanje, zaščito in spremljanje izvajanja Konvencije ZN o pravicah invalidov.

V razgovorih s kolegi je Svetina poudaril pomen učinkovitega mednarodnega sodelovanja, s pomočjo katerega lahko države iz množice različnih pobud oblikujejo povezane in učinkovite rešitve. Po njegovem mnenju je izjemno pomemben tudi pretok informacij med oblikovalci politik in skupnostjo, ki umetno inteligenco razvija in uporablja.

Ob robu zasedanja se je varuh srečal tudi z veleposlanikom Boštjanom Malovrhom, stalnim predstavnikom Slovenije pri ZN, in se njemu in njegovi ekipi zahvalil za vsa prizadevanja Slovenije glede uveljavljanja človekovih pravic na mednarodni ravni.

Na srečanju z veleposlanikom Samuelom Žbogarjem pa je posebej izpostavil svoje pričakovanje, da se Slovenija v okviru svojega delovanja v Varnostnem svetu zavzema za mednarodni mir in varnost na način, ki poleg političnih in vojaških vključuje tudi humanitarne, zdravstvene, okoljske, tehnološke in druge vidike, so še zapisali pri Varuhu.