Branje s prsti - drsenje po listu, potiskanem z besedilom v brajici. Foto: AP
Branje s prsti - drsenje po listu, potiskanem z besedilom v brajici. Foto: AP

Kot so navedli v poslanici ob omenjenem svetovnemu dnevu, je dostop do številnih leposlovnih in strokovnih del kot tudi vsakodnevnih informacij slepim na podlagi brajice prinesel tisti intelektualni in kulturni razvoj, ki jim omogoča enakopravnejše vstopanje v vsakodnevno življenje, usposabljanje, delo in širšo družbeno stvarnost.

"Brajica je posebna pisava, ki je sicer podrejena slovenščini, vendar predstavlja tudi tisti kulturni okvir, ki približa leposlovje, strokovno literaturo in informacije slepim v njim dostopni tehniki," so v poslanici zapisali v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Zveza si vsako leto prizadeva za čim večjo količino pretvorjenih informacij s pomočjo javnih in drugih sredstev. Izdaja pet časopisov v brajici, v brajico natisnejo okrog 130 knjig v približno 400 zvezkih na leto, kar pa niti nikakor "ne zajema celotne knjižne produkcije v Sloveniji, ki znaša skoraj 6000 knjig na letni ravni", so izpostavili. Opozarjajo tudi, da zaradi pomanjkanja sredstev in prostora ne morejo natisniti vseh pripravljenih knjig za brajico, niti jih hraniti.

Na zvezi na podlagi izkušenj ugotavljajo, da brajica vendarle ni stvar preteklosti, saj opažajo večji interes in porast njene uporabe. Ne le zaradi tiska knjig ali časopisov v brajici, temveč predvsem zaradi hitrejšega dostopa do informacij na spletu, ki so slepim dostopne preko brajeve vrstice.

Zveza se namerava v prihodnje usmerjati v reševanje prostorskih in finančnih rešitev, da bo lahko med mlajšimi slepimi popularizirala rabo brajice. Predvsem pa se bo na podlagi zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij osredotočala na dostopnost informacij na svetovnem spletu ter mobilnih napravah, do katerih slepi dostopajo s pomočjo brajeve vrstice, so še dodali.

Iz sporočila varuha človekovih pravic

Ob svetovnem dnevu brajeve pisave varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja pomen enakih možnosti ter pogojev za kakovostno in celovito vključitev slepih in slabovidnih v življenje in njihovo okolje. »Vsakomur izmed nas mora biti zagotovljeno, da uresniči svoje potenciale. Učenje in izobraževanje spadata med temeljne človekove pravice in eden izmed načinov dostopa do znanja in informacij je prav brajeva pisava. Ta slepim in slabovidnim osebam odpira vrata v svet in jim omogoča samostojno življenje,« izpostavlja varuh Peter Svetina.

Varuh človekovih pravic se zavzema, da se slepim in slabovidnim zagotovi pripomočke in prilagoditve, ki jih potrebujejo za čim bolj kakovostno in samostojno življenje. »S tiskanjem revij, časopisov, učbenikov in knjig v brajevo pisavo slepim omogočamo pismenost, vključevanje v družbo ter lažje sporazumevanje. Brez tega so odrinjeni na rob in nimajo enakih možnosti,« še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Peter Svetina, varuh človekovih pravic. Foto: Radio Slovenija
Peter Svetina, varuh človekovih pravic. Foto: Radio Slovenija

Svetovni dan brajice

Generalna skupščina ZN je 17. decembra 2018 sprejela resolucijo Svetovne zveze slepih, ki potrjuje, da je 4. januar svetovni dan brajeve pisave. Na ta dan se je leta 1809 rodil izumitelj brajeve pisave Louis Braille. V Evropi je bila brajica kot pisava za slepe uvedena leta 1878, v ZDA pa leta 1917.