Obraz otroka z odprtimi usti. Vanje mu kapljajo cepivo proti otroški paralizi. Foto: EPA, arhiv MMC RTV
Obraz otroka z odprtimi usti. Vanje mu kapljajo cepivo proti otroški paralizi. Foto: EPA, arhiv MMC RTV

24. oktober je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za svetovni dan otroške paralize, bolezni, ki je v razvitem svetu zaradi precepljenosti prebivalstva skorajda izginila. Zadnji primer obolelosti v Sloveniji smo imeli leta 1979. Na svetu pa so ponekod še žarišča bolezni, skrb vzbujajoči pa so tudi posamezni pojavi te bolezni v razvitem svetu zaradi zavračanja cepljenja otrok.

Otroška paraliza je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene živčni sistem in povzroča ohromitve. V Sloveniji smo proti otroški paralizi začeli cepiti leta 1957. Med letoma 1948 in 1962 je bilo nekaj večjih epidemij, zaradi cepljenja pa se je število prijavljenih primerov občutno zmanjšalo. Bolezen se je pri nas pojavljala do leta 1979. Od takrat nismo več odkrili nobenega primera otroške paralize. Leta 1988 so članice Svetovne zdravstvene organizacije, med katerimi je tudi Slovenija, sprejele dogovor o načrtih za izkoreninjenje otroške paralize na podlagi doseganja visoke precepljenosti prebivalcev. Od takrat se je pojavnost otroške paralize v svetu zmanjšala na nekaj sto primerov letno.

Opis bolezni, preprečevanje okužb (vir Nacionalni inštitut za javno zdravje, NIJZ)

Otroško paralizo povzročajo trije tipi poliovirusov (1, 2 in 3). Prvi znaki bolezni se pri paralitični obliki najpogosteje pojavijo od 7 do 14 dni po okužbi, poročajo pa tudi o razponu 3 do 35 dni. Poliovirusi so v iztrebkih okuženih ljudi. Okužba se prenaša fekalno-oralno z umazanimi rokami. Virus vstopi v telo skozi usta in se razmnožuje v žrelu in prebavilih. Nato preide v krvni obtok in lahko prodre v nekatere živčne celice ter jih poškoduje ali uniči. Več kot 90 % okužb s poliovirusom poteka brez simptomov. Ti otroci razvijejo imunost proti otroški paralizi in so dosmrtno zaščiteni proti tej bolezni. Če se bolezen razvije, se v začetnem obdobju kaže kot gripi podobno stanje s povišano telesno temperaturo, glavobolom, bolečim žrelom, bolečinami v trebuhu in mehkim blatom. Paralitična otroška paraliza se začne z blagimi simptomi in povišano temperaturo. Tem znakom v prvem tednu bolezni sledijo hude bolečine v mišicah in ohromelost (paraliza) okončin, ki je lahko eno- ali obojestranska. Ohromijo lahko tudi dihalne mišice, tako da je potrebno umetno predihavanje bolnika. Če ob ohromelosti dihalnih mišic ne moremo zagotoviti umetnega predihavanja, se bolezen lahko konča s smrtjo. Z nezadostno fizioterapijo lahko ohromelost okončin ostane. Osebe, okužene s poliovirusom, so najbolj kužne od 7 do 10 dni pred pojavom simptomov in po njem, vendar se lahko poliovirusi v blatu pojavljajo še od 3 do 6 tednov. Za otroško paralizo so dovzetni vsi, ki bolezni niso preboleli ali niso bili zaščiteni s cepljenjem. Specifičnega zdravljenja za otroško paralizo ni. Podporno zdravljenje ob pojavu simptomov vključuje lajšanje bolečin in umetno predihavanje ob dihalnem zastoju bolnika. Potrebna je dobra fizioterapija, včasih pa tudi uporaba opornic ali celo ortopedska operacija.

Najučinkovitejši način preprečevanja otroške paralize je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti.Za zaščito so potrebni štirje odmerki cepiva. Cepljenje proti otroški paralizi je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. Tako pred boleznijo zaščitimo že majhne otroke v prvem letu starosti, ko dobijo prve tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b in otroški paralizi. Četrti odmerek dobijo v starosti od 12 do 24 mesecev.

Opozorila Svetovne zdravstvene organizacije

Otroška paraliza večinoma prizadene otroke, mlajše od pet let. Ena od 200 okužb vodi v nepopravljivo paralizo. Od 5 % do 10 % teh obolelih umre zaradi paralize dihalnih mišic. Po letu 1988 so se primeri okužb z otroško paralizo zmanjšali za 99 %. Leta 1988 je bilo odkritih 350.000 okužb, leta 2015 zgolj 74. To je posledica svetovnega prizadevanja za iztrebljenje te bolezni. Vendar obstaja nevarnost okužbe, dokler je en sam otrok na svetu okužen s tem virusom. Virus otroške bolezni se še vedno pojavlja v vsaj desetih državah po svetu, in sicer Ekvatorialni Gvineji, Etiopiji, Iraku, Izraelu, Somaliji, Afganistanu, Nigeriji, Kamerunu, Pakistanu in Siriji. Žarišče za nadaljnje širjenje bolezni so predvsem Pakistan, Kamerun in Sirija.

Do leta 2035 svet brez otroške paralize?

rizadevanja Svetovne zdravstvene organizacije so usmerjena v popolno iztrebljenje virusa otroške paralize. Ključna je seveda uvedba obveznega cepljenja in posledično vsaj 95-odstotna precepljenost prebivalstva, in to predvsem tudi v nerazvitih državah oziroma v državah v razvoju. x

V. R.

Cepljenje na ulici v Pešavarju v Afganistanu. Otroku ženska z ampulo kaplja cepivo v usta. Ob njiju stoji oborožen vojak. Foto: EPA, arhiv MMC RTV SLO
Cepljenje na ulici v Pešavarju v Afganistanu. Otroku ženska z ampulo kaplja cepivo v usta. Ob njiju stoji oborožen vojak. Foto: EPA, arhiv MMC RTV SLO