»Po 40. letu se začne fiziološko manjšanje kostne mase, ki traja do konca življenja. Nizka kostna masa in porušena mikroarhitektura kostnega tkiva vodita do povečane lomljivosti kosti. Zlomom zaradi krhkosti kosti rečemo osteoporozni zlomi – ti nastajajo že zaradi sile, enake ali celo manjše kot pri padcu s stojne višine. Najpogostejši osteoporozni zlomi so zlom zapestja, vretenc, kolka in proksimalne nadlahtnice. Vsaka tretja 50-letna ženska in vsak šesti enako stari moški bosta do konca življenja utrpela vsaj en osteoporozni zlom, zato osteoporoza postaja eden glavnih zdravstvenih problemov razvitih družb,« je pojasnil endokrinolog, izr. prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Posledica manjšanja kostne mase je primarna osteoporoza. »Tveganje za njen nastanek je v veliki meri odvisno od največje kostne mase dosežene v mladosti in od hitrosti izgube kosti med staranjem. Bistveno intenzivnejšo izgubo kostne mase lahko povzročijo številne bolezni in za kosti škodljiva zdravila. V teh primerih govorimo o sekundarni osteoporozi,« je pojasnil izr. prof. dr. Kocjan.
Osteoporozo pogosto odkrijejo šele po zlomu
Obravnava bolnikov po osteoporoznem zlomu (t. i. sekundarna preventiva) se začne na travmatološkem oddelku, kjer se znajdejo zaradi zloma, do katerega pride med padcem. »Odkrijemo torej paciente, ki so utrpeli osteoporotični zlom in začnemo s prvim zdravljenjem. Uvedemo vitamin D v visokih odmerkih in poskrbimo za zadostno vsebnost kalcija v prehrani. Med hospitalizacijo začnemo s fizioterapijo in z mobilizacijo. Samo obremenjevanje in telesna aktivnost močno pomagata k izboljšani kvaliteti kosti. Pomembno je s tem nadaljevati v domačem okolju. Ko so zaloge vitamina D in kalcija zapolnjene, kar je običajno po dveh mesecih, izbrani zdravnik predpiše nadaljevanje z medikamentozno terapijo. Seveda pa ne smemo pozabiti na telesno aktivnost,« je opisal travmatolog asist. mag. Matevž Tomaževič, dr. med., s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.
V Sloveniji 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo
Osteoporoza je najpogostejša presnovna bolezen kosti. »Po oceni Mednarodne fundacije za osteoporozo je bilo v Sloveniji lani 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo. To je 5,4 odstotka vseh prebivalcev v Sloveniji. Dejavniki tveganja za osteoporozo so starost, tveganje se v vsaki dekadi življenja podvoji, prezgodnja menopavza, izostanki menstruacije, ki so daljši od 12 mesecev, osteoporozni zlom kolka pri starših, bela rasa, ženski spol, telesna neaktivnost, malo kalcija v prehrani (pod 0,5 g/dan), pitje alkohola (nad 14 enot/teden), kajenje, nizka telesna teža (pod 60 kg), kronične bolezni jeter, ledvic, revmatoidni artritis, preveliko delovanje ščitnice in uživanje nekaterih zdravil, npr. glukokortikoidi, antiepileptiki,« je naštel izr. prof. dr. Tomaž Kocjan.
Pravo breme osteoporoze so posledice padcev
Pravo breme osteoporoze so širše posledice padcev, ki jih ta bolezen povzroči zaradi krhkih kosti. Zaskrbljujoč je predvsem zlom kolka. »Raziskave kažejo, da bolniki po zlomu kolka zasedejo več kot 20% vseh postelj na travmatoloških oddelkih. Približno polovica teh bolnikov kasneje ne bo več sposobnih za samostojno življenje, ena petina pa jih umre v prvem letu po zlomu,« je povedala družinska zdravnica prim. Jana Govc Eržen, dr. med., z Zdravstvene postaje Vojnik ZD Celje, sicer tudi nacionalna koordinatorka za preventivo kroničnih nenalezljivih bolezni odraslih NIJZ. Vzrokov za tako visoko smrtnost zaradi zloma kolka ne poznajo, pravi asist. mag. Matevž Tomaževič, in dodaja: »Poškodovanci največkrat umrejo zaradi pridruženih bolezni, ki se ob zlomu značilno poslabšajo. Sam zlom in zdravljenje poškodbe pri poškodovancu povzročita stres, ki ga težko premaga. Do padca največkrat pride ob akutnem poslabšanju ene od spremljajočih bolezni ali ob okužbi, ko poškodovanec zaradi zmanjšane zmogljivosti izgubi ravnotežje in pade. Če je ob tem prisotna osteoporoza, pride do zloma.«
Osteoporozni zlom - pogosto razlog za izgubo samostojnosti in neodvisnosti
Torej je kar razumljivo, zakaj se starejši ljudje tako zelo bojijo padca, kar je poudarila Elizabeta Stepanović, mag. zdravstvene nege in javne uprave iz Endokrinološke ambulante Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. »Večji zlom, še zlasti zlom kolka s sprejemom v bolnišnico, operacijo in vsemi možnimi zapleti po njej, je za starostnika hud pretres, ki ga vrže iz krhkega ravnovesja in se lahko zanj tudi usodno konča. Še pogosteje pa pomeni izgubo pokretnosti in samostojnosti, čemur sledi namestitev v domu starejših občanov. Bolniki so do padca pogosto sami skrbeli zase, po zlomu pa naenkrat postanejo odvisni od drugih. Tako oni kot njihovi najbližji so po prvem zlomu prestrašeni in se bojijo ponovnega. Zato pogosto opuščajo opravila, ki so jih do zloma opravljali sami. Prvi pokazatelj strahu pred zlomom je zanemarjanje osnovne osebne higiene in opuščanje drugih življenjskih opravil,« je dejala Elizabeta Stepanović.
Kar 60% bolnikov brez diagnoze
Izr. prof. dr. Kocjan ocenjuje, da je v Sloveniji brez diagnoze, torej tudi brez zdravljenja, kar približno 60% bolnikov z osteoporozo, zato je izredno pomembna preventiva. »Dve veliki spremembi, ki smo ju bili na področju osteoporoze deležni v zadnjih letih, sta nov način izračuna tveganja za zlom v prihodnjih desetih letih (metoda FRAX) in prihod osteoporoze v referenčne ambulante. To je znak, da se je tudi naša država začela zavedati resnosti te tihe bolezni. Bolniki so sedaj redno spremljani v referenčnih ambulantah, zdravstveno osebje pa posveča več pozornosti odkrivanju bolezni pri ogroženih skupinah,« je dejala Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, ki združuje 18 slovenskih društev z več kot 5500 članicami in člani.
»Zgodnje odkrivanje bolnikov s povečanim tveganjem za nastanek osteoporoznih zlomov in ustrezno zdravljenje sta pomembni področji dela timov v ambulantah družinske medicine, v katerih izvajamo presejanje populacije na visoko tveganje za osteoporozni zlom. Vključeni so vsi odrasli (moški in ženske), starejši od 60 let. Presejanje izvajamo s pomočjo računalniškega programa FRAX. Za izvajanje presejanja smo v sodelovanju s Katedro za družinsko medicino ljubljanske Medicinske fakultete, KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana in Zvezo društev za osteoporozo izvedli izobraževanje za vse diplomirane medicinske sestre v ambulantah družinske medicine. Diagnozo osteoporoze zdravnik postavi na osnovi anamneze, klinične slike, vrednosti FRAX in/ali vrednosti merjenja kostne gostote na osnovi DXA meritve. DXA meritev je samoplačniška. Na napotnico jo je mogoče opraviti le v primeru, če gre za sekundarno obliko osteoporoze,« je opisala prim. Jana Govc Eržen. Dodala je: »Menim, da imamo zdravniki družinske medicine pomembno vlogo pri obravnavi bolnikov z osteoporozo, seveda pa pričakujemo še boljše sodelovanje z vsemi kolegi na sekundarnem in terciarnem nivoju, ki prihajajo v stik s temi bolniki (endokrinologi, travmatologi, ortopedi, ginekologi). Čakalne dobe za obravnavo na sekundarnem nivoju se podaljšujejo (tudi zaradi aktualnih razmer, povezanih s covid-19), zato si želimo več možnosti e-posvetov s kolegi na sekundarnem in terciarnem nivoju.«
Kako preverimo, ali imamo zdrave kosti?
Pomembno je, da odkrijemo osteoporozo pred prvim zlomom. Elizabeta Stepanović je dejala: »V medicini ni nič popolnoma zanesljivo, obstaja pa večja ali manjša verjetnost za zlome zaradi osteoporoze. Vsakdo po 40. letu si lahko sam oceni tveganje za osteoporozne zlome s pomočjo modela FRAX, ki je dostopen na spletu. Glede na rezultat mu lahko osebni zdravnik svetuje še meritev mineralne kostne gostote za bolj natančno opredelitev tveganja za zlom. Na meritev kostne gostote lahko z napotnico pridejo vsi bolniki, ki imajo sekundarno osteoporozo, ki je posledica različnih bolezni in zdravil, ki škodijo kostem.« Zdravi odrasli se prvič pogovorijo o osteoporozi v referenčni ambulanti, kjer medicinska sestra natančno preveri vse dejavnike tveganja za osteoporozo.
Napredek medicine prinaša novo upanje za bolnike
Izr. prof. dr. Kocjan je poudaril, da so v Sloveniji na voljo vse sodobne terapije, ki so odobrene v Evropski uniji. Napredek medicine prinaša novo upanje za bolnike. »Številke kažejo, da se stanje v zadnjih letih izboljšuje, vsaj kar se tiče preživetja prvega leta po zlomu. Pred dvajsetimi leti je v enem letu po poškodbi proksimalne stegnenice umrla tretjina poškodovancev, sedaj pa se bližamo petini,« je povedal asist. mag. Matevž Tomaževič.
Prim. Jana Govc Eržen je poudarila, da je naloga družinskega zdravnika tudi odločitev za izbiro zdravila za sekundarno osteoporozo po aktualnih smernicah. Nato je odgovornost za pravilno in redno jemanje zdravil na bolniku, zato veliko pozornost posvečajo izobraževanju. Elizabeta Stepanović je dejala: »Vemo, da od 20 do celo 50 % starejših oseb zdravil ne uporablja pravilno po navodilih, zato je pomembno, da bolniku svetujemo vodenje dnevnika jemanja zdravil. Ugotavljamo, da naši bolniki zelo upoštevajo navodila, kako in kdaj naj vzamejo zdravila, ker jih je strah ponovnega zloma in bolečin. Sicer pa v naši ambulanti poteka edukacija bolnikov o pomenu zdravljenja osteoporoze. Bolniku razložimo, kako se zdravilo imenuje in zakaj ga uporablja, kako ga mora jemati, kako jemati zdravilo glede na hrano in pijačo, kateri so lahko neželeni učinki in tveganja ob uporabi zdravila in kako ravnati, če se pojavijo, kako shranjevati zdravilo.« Zelo si želijo, da bi to edukacijo razširili in bi jo lahko ponudili vsem bolnikom, ki se zdravijo za osteoporozo. Zdaj namreč v glavnem educirajo le bolnike, ki zdravila v obliki injekcij prejemajo vsakodnevno ali enkrat na šest mesecev.
Osteoporoza prizadene tudi moške
»Upamo si trditi, da smo v Zvezi društev bolnikov z osteoporozo Slovenije z našim ozaveščanjem uspeli ovreči miselnost, da je osteoporoza zgolj bolezen žensk,« je dejala Duša Hlade Zore. Osteoporoza se namreč pojavlja tudi pri moških. »Fiziološko manjšanje kostne mase je sprva enako intenzivno pri obeh spolih, po menopavzi pa je zaradi pomanjkanja estrogenov izguba kosti pri ženskah mnogo večja. Osteoporozni zlomi se pri moških zgodijo približno 10 let kasneje, zato je izhod pogosto slabši, npr. umrljivost po zlomu kolka,« je opozoril izr. prof. dr. Kocjan. Prim. Jana Govc Eržen pa je opozorila, da se moški presejalnih in preventivnih programov ne udeležujejo tako skrbno kot ženske, kar zahteva še dodatne aktivnosti za izboljšanje odzivnosti.
Obravnava bolnikov z osteoporozo še ni optimalna
Prim. Jana Govc Eržen za boljše zdravje kosti priporoča zdrav življenjski slog, ki vključuje uživanje prehrane, bogate s kalcijem, zadosten vnos beljakovin, redno telesno dejavnost z dovolj izpostavljanja soncu ter opustitev škodljivih razvad, predvsem tveganega in škodljivega uživanja alkoholnih pijač in kajenja. Opozarja pa na veliko oviro pri ustrezni obravnavi bolnikov z osteoporozo: »Čakalne dobe so zelo dolge, zato je zelo pomembna vloga endokrinologov, pomembno je, da so družinskim zdravnikom dostopni za svetovanje.«
Tudi predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore opozarja na bitko, ki je še niso dobili: »Zveza si že desetletje prizadeva doseči brezplačno merjenje mineralne kostne gostote ljudem s povečanim tveganjem za osteoporozo in ženskam po 65. letu starosti. Peticijo je v ta namen podpisalo 15.000 podpornikov, namera pa pri zdravstvenih oblasteh še ni uresničena.«
Opustitev zdravljenja lahko poveča tveganje za zlome
Izr. prof. dr. Kocjan je za zaključek močno poudaril, naj bolniki zaradi epidemije covid-19 ne opuščajo jemanja zdravil: »Ni podatkov, da bi zdravila za osteoporozo povečala tveganje za okužbo s koronavirusom ali za resnejši potek bolezni covid-19, zato zdravljenja ne prekinjamo.« Posledice morebitne prekinitve zdravljenja osteoporoze so odvisne od vrste zdravila, v nekaterih primerih lahko pride do pospešitve razgradnje kosti, izgube kostne mase in do zvečanja tveganja za večkratne zlome vretenc1. »Hkrati pa je pomembno, da bolniki z osteoporozo med epidemijo ne doživijo zlomov in s tem dodatno ne obremenijo zdravstvenega sistema, zato naj poskusijo preprečevati padce in zagotovijo zadosten vnos vitamina D in kalcija,« je dejal.
Neprecenljiva opora Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije
»Mednarodna fundacija za osteoporozo opozarja, da je pandemija s svojimi omejitvami resno prizadela zdravje kosti po vsem svetu,« je poudarila predsednica Združenja, ki letos praznuje 20-letnico plodnega delovanja, za katero so prejeli številna priznanja, denimo za najboljšo kampanjo osveščanja ob svetovnem dnevu osteoporoze po izboru Mednarodne fundacije za osteoporozo ter mednarodni nagradi za najbolj dejavno združenje bolnikov z osteoporozo in za projekt merjenja mineralne kostne gostote za starejše od 65 let. »Ponosni smo na slovenske raziskovalce, ki odkrivajo gene, povezane z osteoporozo, in iščejo možnosti, kako bolnike zdraviti v prihodnje. Zveza je zelo ponosna, da so nekateri izmed bolnikov pripravljeni sodelovati v raziskavah. Raziskovalci z analizo njihove DNK in kostnih tkiv namreč prihajajo do pomembnih zaključkov, ki bi znale načine zdravljenja osteoporoze postaviti na nove temelje,« je optimistično zaključila Duša Hlade Zore.