Zadnji teden junija je po vsem svetu teden Helen Keller, gluhoslepe ameriške pisateljice, predavateljice, sufražetke in borke za pravice gluhoslepih. Ko so jo nekoč vprašali, kaj je po njenem mnenju huje kot roditi se slep, je odvrnila: »Videti, a ne imeti vizije.«
Helen Keller je bila ameriška slepa in gluha pisateljica, politična aktivistka in predavateljica, rojena 27. junija 1880 v kraju Tuscumbia v ameriški zvezni državi Alabama, umrla pa je 1. junija leta 1968 v Eastonu v zvezni državi Connecticut. Ob rojstvu je bila povsem zdrav dojenček, že zelo zgodaj, pri devetnajstih mesecih, pa je domnevno zaradi bolezni oglušela in oslepela. Bila je prva gluhoslepa oseba, ki je diplomirala. S pomočjo učiteljice Anne Sullivan je živela normalno življenje. Anne Sullivan je bila prva oseba, ki se ji je uspelo Helen zares približati. S trudom in požrtvovalnostjo ji je pomagala premagati veliko oviro, ki jo je zanjo pomenila popolna nezmožnost komuniciranja oziroma nepoznavanje možnosti komunikacije. Tej izjemni, nadarjeni avtorici niso bila tuja potovanja, odlikovala pa jo je tudi zmožnost zagovarjanja svojih prepričanj brez dlake na jeziku. Bila je članica Socialistične stranke Amerike in Industrijskih delavcev sveta in se je zavzemala za volilno pravico žensk, pravice delavcev, za socializem in druge podobne cilje.
