Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Koda se tokrat loteva televizijske ponudba, ki je na voljo preko kabelskih in internetnih operaterjev. Ker so največji telekomunikacijski operaterji v zadnjem letu večkrat podražili svoje storitve, je televizija za marsikatero gospodinjstvo že postala luksuz.
Po podatkih statističnega urada gospodinjstva v Sloveniji za spremljanje radijskih in televizijskih programov letno namenijo odstotek vseh izdatkov oziroma okoli 188 evrov. Izdatke, ki so namenjeni samo gledanju televizije, sicer na statističnem uradu težko spremljajo, saj jo mnogi naročniki plačujejo v paketu z ostalimi telekomunikacijskimi storitvami. Leta 2015 so tako gospodinjstva za plačilo teh paketov namenila dva odstotka vseh izdatkov oziroma 390 evrov na leto. »Pri nas spremljamo najpomembnejše ponudnike komercialne televizije in sicer spremljamo višino mesečne naročnine, ki jo plača končni uporabnik. Podatki kažejo, da je podražitev znašala v zadnjem letu 16,5 odstotka,« je pojasnil Martin Bajželj s Statističnega urada RS. Ob podražitvah, ki smo jim priča v zadnjem času, bodo po mnenju Združenja malih kabelskih operaterjev gledalci za spremljanje televizije kmalu plačevali celo 100 evrov mesečno. »Če bo šlo tako naprej bomo v zelo kratkem času prišli do 100 evrov na mesec po naročniku. Zakaj? Zato ker trendu, ki se je začel dogajat, sledijo vsi, vsi programski ponudniki dvigujejo cene in težko je ta val ustaviti,« je prepričan Tomi Horvat iz Združenja malih kabelskih operaterjev SiKabel.
Kdo je krivec za podražitve?
Pri Telekomu Slovenije pravijo, da je do podražitev paketov prišlo tudi zaradi sprememb na trgu pravic televizijskih programov, ki povečujejo stroške nakupa TV-vsebin, pri Telemachu pravijo, da so se povečali programski stroški za oddajanje televizijskih programov, med katerimi so tudi najbolj priljubljeni. Tomi Horvat iz združenja Malih kabelskih operaterjev SiKabel pravi, da so za podražitve odgovorni ponudniki programskih vsebin, torej komercialne televizijske hiše, ki zahtevajo odmene za svoj program. »Lani so se Pop TV, Kanal A, Brio, Oto, Kino, Planet in Sport klub odločili za dvig cen vsebin in ker so priljubljeni programi, smo se odločili, da jih obdržimo v svoji programski shemi, vendar po znatno višji ceni,« pojasni Jure Bohinec iz A1, Valentin Hajdinjak iz T-2 pa: »Nekateri izdajatelji najbolj gledanih programov so napovedali znatno zvišanje cen v letošnjem letu,. Stroški programskih pravic so se povišali do te mere, da tega bremena stroškov nismo mogli v celoti prevzeti nase in smo bili primorani prilagoditi cene paketov.« Horvat še doda, da programski ponudniki v svoje pogodbe vnesejo člen, s katerim operaterje stisnejo v kot: »Tako moramo njihove programe uvrstiti v osnovni paket in naročniki nimajo možnosti, da bi se odločili ali za eno ali za drugo ali za tretjo opcijo.«
Sprememba medijske zakonodaje
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski redno prejema vprašanja gledalcev predvsem iz večjih urbanih okolij in stanovanjskih sosesk, kjer so se skozi leta odrekli sprejemanju televizijskega signala preko klasične antene: »In se kar naenkrat zgodi, da so v celotni hiši gledalci prisiljeni gledalci programe preko kabelskih operaterjev. Potem pa se najde stanovalec, ki meni, da tega ne potrebuje, ker gleda samo nacionalko in ugotovi, da sploh nima druge možnosti.« Težave naj bi rešila sprememba medijske zakonodaje v smeri, da bi morali operaterji med paketi ponujati tudi (naj)cenejšega, v katerem bi ostali programi RTVS in programi posebnega pomena. »Upam, da bo ta sprememba zakona sprejeta, ker sicer ne bomo več izpolnjevali ustavne vloge. Ljudje se potem upravičeno sprašujejo, zakaj imamo javno televizijo, ki je ne moremo gledati praktično zastonj,« doda generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
Odločitev v rokah Medijske zbornice
Na ministrstvu za kulturo, kjer se s predlogom spremembe zakona po poročanju nekaterih medijev strinjajo, na vprašanje o spremembi medijske zakonodaje odgovarjajo skopo: dokler se člani Medijske zbornice ne bodo uskladili, predloga ne moremo komentirati. »Menim, da imajo naši gledalci pravico do najkrajše poti do naših vsebin. In če nimajo možnosti spremljati drugače kot preko kabelskih operaterjev, je pravilna in pravična ureditev takšna, da so ti paketi razumno majhni in razumno ne predragi,« še doda varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Paket programov v javnem interesu bi morali operaterji po predlogu zakona ponujati po najnižji mogoči ceni: po dostopnih izračunih naj bi stal dobrih deset evrov, kar bi bila po vsej verjetnosti najnižja cena za televizijski paket na trgu.
Več v oddaji Koda
Televizija torej postaja luksuz. Bo rešitev ponudil nov zakon o medijih, ki naj bi prinesel tudi osnovni televizijski paket brez plačljivih programov? Zakaj področja kabelskih in drugih operaterjev, zlasti v odnosu do uporabnikov, tj. potrošnikov, v Sloveniji že doslej niso uredili sistemsko? Je ustavna pravica do obveščenosti ogrožena? Odgovore bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 6. marca ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
Vesna Pfeiffer