V četrtek, 8. junija, bo oddaja Ugriznimo znanost posvečena eni najbolj neizprosnih bolezni današnje dobe: amfiotrofični lateralni sklerozi oz. na kratko ALS. Vabljeni k ogledu ob 17.25 na 1. programu TV Slovenija. Oddaja s podnapisi bo pozneje na voljo v arhivu.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ta teden bo oddaja Ugriznimo znanost v znamenju ALS
Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča bolezen motoričnih (gibalnih) živčnih celic v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači.Amiotrofija pomeni usahlost mišic oz. zmanjšanje mišične mase. Lateralen je odmaknjen od sredinske črte oz. bočen ali stranski. To se nanaša na lokacijo okvare v hrbtenjači, ki pa ima značilnosti skleroze, kar pomeni bolezensko zatrditev tkiva. Gre torej za zatrjevanje stranskih hrbtenjačnih stebričkov povezano z zmanjševanjem mišične mase.
Starost ob začetku bolezni je praviloma več kot 40 let, povprečna starost ob začetku je približno 58 let. Izjemoma lahko zbolijo tudi mladi odrasli ali celo otroci, predvsem pri nekaterih dednih oblikah. Potek bolezni je za vsakega bolnika posebej težko natančno napovedati. Čeprav ALS velja za bolezen, ki naj bi bila povezana z majhnim preživetjem, v povprečju le 3 do 4 leta, velja poudariti, da približno 25 % bolnikov preživi več kot 5 let, 10 % bolnikov pa več kot 10 let. Statistični podatki o preživetju pa so morda nekoliko zastareli, ker ne upoštevajo izboljšav v negi in tehnologiji.
Moški obolevajo pogosteje, pogostnost bolezni narašča s starostjo. Zgornje ocene za razširjenost bolezni so od 6 do 8 bolnikov na 100.000 prebivalcev, na novo pa v povprečju zboli od 1,5 do 2 na 100.000 prebivalcev na leto.
Za bolezen ALS ne poznamo vzrokov, zato zanjo tudi nimamo učinkovitega zdravila. Človeku onemogoči sposobnost gibanja, hranjenja, komuniciranja in na koncu tudi dihanja. Naloge znanstvenikov so torej najti vzroke bolezni, razviti učinkovito zdravilo, obolelim pa omogočiti čim kakovostnejše življenje. Kako uspešni so, so maja predstavili na Evropskem kongresu o ALS v Ljubljani, kjer so predstavili tudi novo terapijo.
Svetno znani fizik Stephen Hawkins je najbolj znani bolnik z ALS in medicinski fenomen, saj s to boleznijo živi že več kot petdeset let.
Avtor Kratke zgodovine časa in še drugih znanstvenih in poljudnoznanstvenih knjig v filmu, posnetem po njegovem življenju, reče: "Ker bi bil vsak dan lahko moj zadnji, sem skušal do konca izkoristiti vsako minuto.« Hawking že od dvajsetih let življenja trpi za ALS. Zdaj jih šteje že čez sedemdeset. Bolezen ga je skoraj popolnoma ohromila. Govori s pomočjo sintetizatorja govora. Na premieri filma pa je dejal: "Živim že pet desetletij dlje, kot so mi napovedali zdravniki. Ta čas sem skušal kar najbolje izkoristiti."
Akcija: polivanje z ledeno mrzlo vodo
Pred časom so z akcijo polivanja z ledeno vodo, ki so jo začeli bolniki z ALS, javnost osveščali o bolezni in zbirali denar za raziskavo te bolezni. Zbrali so več kot 100 milijonov dolarjev. Pri akciji so sodelovale številne znane osebnosti.
V tokratni oddaji Ugriznimo znanost z naslovom Neizprosna bolezen ALS, boste izvedeli zgodbo bolnika z ALS in tudi dognanja z znanstvene konference v Ljubljani. Vabljeni k ogledu v četrtek, ob 17.25 na 1. programu TV Slovenija.
V. R.
