Izobraževalno-svetovalno oddajo Turbulenca lahko spremljate vsako sredo popoldne. V živo je na sporedu ob 17.25 na 1. programu TV Slovenija, sočasno pa je s tolmačem v slovenski znakovni jezik na voljo na ogled na MMC TV. Tokrat bodo v oddaji govorili o kaznovanju.
Na kaj pomislite ob besedi kaznovanje? Na kazen, ki jo določi in izvrši država, za nekoga, ki je prekršil zakone? Kazen, ki si jo je odmeril posameznik sam, ker je deloval v nasprotju s svojimi načeli? Kazen, ki jo je zakonski partner namenil zakoncu, ker se nista strinjala? Kazen, ki si jo »zasluži« neubogljiv otrok?
Kaznovanje je zelo široka tema in sega vse od kaznovanja otrok v družini do institucionalnega kaznovanja posameznikov, ki so prekršili zakon. Stare so tudi debate o tem, kakšne naj bi kazni bile, kako naj bi bile izvršene, kakšna naj bi bila namen in cilj kaznovanja. Način kaznovanja se je skozi stoletja zelo spreminjal. V novem veku, od 16. do 18. stoletja, je bilo del kazenskega postopka mučenje. Namen mučenja je bilo priznanje zločina, brez priznanja osumljenca namreč ni bilo mogoče obsoditi. Šele potem je sledila »prava« kazen, pogosto smrtna – od obešanja, obglavljanja, razčetverjenja do sežiga na grmadi. Čeprav je človeštvo v stoletjih spremenilo tako kazenski postopek kot način izvrševanja kazni, ta je bil namreč javen, pa smrtna kazen še vedno obstaja. Generalna skupščina Združenih narodov je sicer v letih 2007, 2008, 2010, 2012 in 2014 izdala resolucije, ki pozivajo h globalnemu moratoriju na izvrševanje smrtne kazni. Vendar pa kar 60% ljudi živi v državah, kot so na primer Indija, Kitajska, Pakistan, Indonezija, Bangladeš, Japonska, Šri Lanka in Združene države Amerike, kjer je smrtna kazen še vedno del zakonodaje.
Drugod so humanistična načela premaknila tehtnico v drugo smer. Tudi v Sloveniji. Tokratni gost Turbulence, dr. Dragan Petrovec, je v enem izmed številnih intervjujev dejal: »Pred časom sem imel v rokah precej staro knjigo, v njej pa je bil v uvodu še starejši citat, star najbrž kakšnih 200 ali 300 let. Pisalo je: okrutne kazi ljudi napeljujejo samo k še večjemu nasilju.« Morda to pomeni, da blažje kazni vodijo v manj prekrškov. To lahko za začetek preverimo prav vsi, doma, in poskusimo vzgajati brez kazni. Rezultati nas bodo morda presenetili.
V tokratni Turbulenci bodo o kaznovanju razmišljali z gosti dr. Draganom Petrovcem, dr. Katarino Kompan Erzar in z mag. Ingrid Klemenčič.
Vabljeni k ogledu!
V. R.