V tokratni Turbulenci bodo s strokovnjaki v studiu obravnavali vzroke in posledice možganske kapi. Glede na podatke svetovne statistike naj bi bila možganska kap drugi najpogostejši vzrok smrtnosti na svetu in prvi najpogostejši vzrok invalidnosti. Na leto zaradi možganske kapi umre več kot šest milijonov ljudi, kar pomeni, da vsakih 5 sekund nekdo umre zaradi kapi. To bolezen ima pri nas od pet do devet odstotkov ljudi na tisoč prebivalcev. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji zaradi možgansko-žilnih bolezni vsako leto zdravi približno 4400 ljudi, okrog 2100 pa jih umre. Od teh je pri 10 % vzrok smrti možganska kap.
Obstajajo različni dejavniki tveganja za pojav možganske kapi. Na prvem mestu so nekatera bolezenska stanja, na primer visok krvni tlak, diabetes, ki možnost za možgansko kap skoraj podvoji, ter motnje srčnega ritma in drugi dejavniki. Možganska kap pogosteje prizadene starejšo populacijo in večkrat moške kot ženske. Na nekatere dejavnike tveganja lahko vplivamo. Več možnosti za možgansko kap imajo namreč posamezniki, ki imajo povišan indeks telesne mase, povišano vrednost maščob v krvi, slabe prehranjevalne navade, ki kadijo, čezmerno uživajo alkohol in so kronično izpostavljeni stresu. Kljub temu pa lahko možganska kap prizadene tudi posameznike, ki nimajo bolezenskih dejavnikov tveganja in živijo zdravo. Možganska kap se namreč lahko pojavi celo pri dojenčkih oz. novorojenčkih pri porodu.
Vzroki za možgansko kap
Možganska kap ima lahko dva različna vzroka. Kadar se zgodi zaradi strdka v žili, govorimo o ishemični možganski kapi, kadar pa je možganska kap posledica krvavitve v možganih, gre za hemoragično možgansko kap. Približno 85 % vseh kapi povzroči strdek v žili. Najnevarnejšo obliko ishemične možganske kapi povzroči strdek, ki v možgane pride iz srca. Načelno velja, da je pri možganski krvavitvi poškodba možganov večja, saj kri iz žile priteka v možgane pod visokim pritiskom.
Kako prepoznamo simptome možganske kapi
Navadno za prepoznavo simptomov uporabljamo kratico GROM.Gpomeni govor, ki je pri pacientu nerazločen, popačen ali pa pacient ne razume povedanega.Rpomeni roka, ki je pogosto odrevenela ali mravljinčasta.Opomeni obraz. Pacient ima ukrivljene kotičke očesa ali ustnice.Mpa pomeni minuta, torej čas, kako hitro moramo poklicati reševalno službo. Pri hemoragični možganski kapi se lahko pojavijo tudi močan glavobol, slabost z bruhanjem, visoka vročina, izguba zavesti, zamegljen vid in občutljivost za svetlobo. Obstaja še tako imenovana manjša kap ali opozorilna kap, ki jo zdravniki imenujejo s kratico TIA. Tu gre za popolnoma enake simptome, ki pa so prehodni in izginejo najpozneje v 24 urah. Gre za strdek v žili, ki pa se sam raztopi. Toda čeprav gre za prehodno motnjo, je treba tudi to stanje obravnavati enako kot »pravo« možgansko kap.
Zdravljenje možganske kapi
Najpogostejši način zdravljenja možganske kapi je z zdravili, ki raztapljajo strdke. Strdki v žilah bi se raztopili sicer tudi po naravni poti, vendar bi to preprosto predolgo trajalo. Vsako minuto, ko možgani niso prekrvljeni in ne dobivajo potrebnih snovi, izgubimo skoraj dva milijona nevronov.
Turbulenca: možganska kap ne izbira
Voditeljica Milica Prešeren bo v studiu gostila nevrologa, primarija dr. Viktorja Šviglja, in specialista rehabilitacijske medicine asistenta Daniela Globokarja, dr. med., z Inštituta za rehabilitacijo RS Soča. V prispevkih pa boste spoznali tudi ljudi, ki so možgansko kap preživeli, in njihove družinske člane.
Vabljeni k ogledu Turbulence v sredo, 24. 2. 2016, ob 17.30 na 1. programu TV Slovenija. Oddajo, opremljeno s podnapisi za gluhe in naglušne, si lahko po predvajanju ogledate tudi v našem arhivu na strani www.dostopno.si v rubriki Podnaslovljene oddaje. x
V. R.
