Film Moč dotika je režiral Jože Glažar, slovenski režiser, snemalec in producent, ustanovitelj produkcijske hiše MPN STUDIO, premiera dokumentarnega filma pa bo v torek, 5. decembra, ob 19. uri v Kinu Šiška v Ljubljani, vstop bo prost. Govornica na dogodku bo gospa Vlasta Nussdorfer, najvplivnejša pravnica v letu 2023, predsednica programskega sveta F3ŽO, nekdanja varuhinja človekovih pravic. O filmu in življenju gluhoslepih v današnjem času smo za Dostopno govorili z dr. Simono Gerenčer, soustanoviteljico in sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN.
Mineva dve leti in pol, odkar je Slovenija razglasila ustavni zakon, po katerem se ustava dopolni s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. Slovenija je s tem postala prva država na svetu, ki je v ustavo vključila jezik gluhoslepih. Na kakšen način se je situacija za oseb z gluhoslepoto v teh dveh letih in pol spremenila? Ste morda pričakovali več?
Slovenija je leta 2021 vpisala jezik gluhoslepih v ustavo kot prva država na svetu in s tem priznala, da je gluhoslepota samostojna invalidnost, ljudje z gluhoslepoto pa samostojna skupina invalidov z lastno skupnostjo, jezikom, kulturo in organizacijo. Slednje razumemo kot velik uspeh, ki lahko služi kot dobra iztočnica za nujno ureditev področja gluhoslepote.
Združenje DLAN si odtlej intenzivno prizadeva za sprejem samostojnega zakona, ki bo ljudem z gluhoslepoto omogočalo tiste temeljne človekove pravice, ki so članom večinske družbe pravzaprav povsem samoumevne. Želimo si, da bo zakon ljudem z gluhoslepoto izboljšal kakovost njihovega življenja in da bodo pravice, pridobljene na podlagi zakona, dejansko lahko koristili tisti, ki to potrebujejo (osebe z gluhoslepoto). Trudimo se predstaviti in pojasniti področje gluhoslepote in razumevanje slednjega ne le odločevalcem, temveč tudi uradnikom.
Številni ljudje ne vedo, kaj gluhoslepota sploh je, kaj šele, da bi znali komunicirati z osebami z gluhoslepoto. Pri aktivnostih Združenja Dlan velikokrat naletimo na dogodke, ki opozarjajo in kažejo na to, kar gluhoslepota sploh je – verjetno pa je podoben tudi namen dokumentarnega filma Moč dotika, ki skozi zgodovino delovanja Združenja Dlan in izpovedi oseb z gluhoslepoto kaže na preteklost, sedanjost in prihodnost življenja oseb z gluhoslepoto v Sloveniji. Kako je prišlo do ideje za film, na kakšen način ste se ga lotili?
V Združenju DLAN se vseskozi soočamo s številnimi izzivi, kako čim boljše pojasniti in predstaviti odločevalcem, uradnikom, strokovni in širši javnosti ne le, kaj je gluhoslepota, temveč tudi, kako pristopati do ljudi z gluhoslepoto, kakšne so potrebe ljudi z gluhoslepoto in kako jo razumeti. Stereotipi in predsodki o osebah z gluhoslepoto so preveč zakoreninjeni v družbi. Veliko ljudi tega področja niti ne želi spoznati, saj se jim zdi prezahtevno. Težke situacije v mnogih vzbujajo strah, negotovost in odpor. Strah tudi pred morebitno lastno izkušnjo z gluhoslepoto v prihodnosti.
Prvotna ideja za film je nastala v pogovoru z režiserjem Jožetom Glažarjem, s katerim že več let sodelujeva. Skupaj smo prirejali že nekaj knjig v slovenski znakovni jezik ter sodelovali pri projektu knjige Plastenje s(r)amot. Najprej sva se pogovarjala le o petminutnem promocijskem filmu, ki se je postopoma razširil na dokumentarni film z naslovom Moč dotika.
Z njim želimo prikazati raznolikost gluhoslepote, ki lahko doleti tako mladega kot starega človeka. Prav tako želimo prikazati, da se hkratna okvara vida in sluha lahko pojavita v povsem različnih obdobjih življenja, zaradi različnih vzrokov in različno vplivata na posameznika ter njegove sposobnosti vključevanja v družbo. Želimo razbiti stereotip, da je gluhoslep zgolj tisti posameznik, ki je popolnoma gluh in popolnoma slep, torej praktično gluhoslep. S filmom smo želeli prikazati tudi moč dotika, ki je pravzaprav najmočnejše sredstvo za zanesljivo sporazumevanje pri ljudeh z gluhoslepoto. Dotik je tisti, ki krepi občutek varnosti, omogoča biti razumljen in razumeti, omogoča učenje in nenazadnje vključevanje v družbo.
Temeljno sporočilo filma je, da je vsaka oseba z gluhoslepoto lahko uspešna, če ima ustrezno individualno pomoč in oporo. Prav zaradi tega je nujno potrebno, da se ljudem z gluhoslepoto zagotovijo pravice, ki jim bodo omogočale biti razumljen in spoštovan član družbe.
Številni protagonisti dokumentarnega filma so ustvarjalni in delovni ljudje, vendar vemo, da je ena od težav oseb z gluhoslepoto tudi njihova možnost zaposlitve. Kakšne so možnosti na tem področju in kaj bi bilo treba storiti, da bi jim olajšali vstop na trg dela?
Glede na to, da je gluhoslepota zelo raznolika, je marsikaj odvisno od tega, koliko ostankov enega ali drugega čutila ima posameznik in ali je okvara čutil stabilna ali progresivna ter kakšno je njegovo podporno okolje. Nekateri mladi ljudje z gluhoslepoto so že zgodaj ocenjeni kot dela nezmožni in se jih invalidsko upokoji. Drugi do zadnjega prikrivajo dejansko stanje, saj si želijo ostati aktivni in samostojni. Ne glede na navedeno jih je treba spodbujati k temu, da si najdejo nekaj, kar jih veseli, kar jih napolnjuje z energijo in veseljem. Slednje jim lahko predstavlja tudi smisel življenja. To je tista dragocenost, kar skupaj s posameznikom odkrivamo, razvijamo in spodbujamo tudi v najzahtevnejših situacijah.
Če je posameznik z gluhoslepoto zaposlen, je treba prisluhniti njegovim specifičnim potrebam in se pogovoriti o prilagoditvah. Glede na to, da je gluhoslepota mnogokrat neopazna invalidnost, se dogaja, da ljudje iz večinske družbe (tudi delodajalci) preprosto ne verjamejo, da imajo pred seboj osebo z gluhoslepoto. Člani večinske družbe si niti za hip ne znamo predstavljati, koliko napora in energije potrebuje oseba z gluhoslepoto, da opravi neko nalogo, ki bi jo mi lahko opravili mimogrede in to z lahkoto.
V dokumentarnem filmu so prepletene zgodbe tako starejših kot tudi mlajših oseb z gluhoslepoto. Vse kaže, da so starejše generacije zaradi zavračanje družbe in težav pri komunikacije živele precej osamljeno in zaprto življenje, dočim je pri mlajših videti več možnosti za delo in življenje. Kaj pričakujete, da se bo v prihodnosti moralo zgoditi za osebe z gluhoslepoto, da bo njihovo življenje manj oteženo?
Življenje ljudi z gluhoslepoto je nasploh zelo zahtevno in težko. Ne glede na starost se vsi ljudje z gluhoslepoto soočajo z izjemno velikimi izzivi. Nekateri o tem lažje govorijo, nekateri težje, nekateri tega ne zmorejo. Je mnogo odvisno od okrepljenosti posameznika ter okolja, v katerem posameznik živi (ali ima podporno okolje ali nima, ali je okolje nasilno …).
Naloga večinske družbe je, da naredi temeljne korake bližje ljudem z gluhoslepoto in da se jih sprejme kot kompetentne sogovornike, spoštovane državljane ter da se jim da priložnost. So ljudje kot vsi mi. Imajo svoje želje, cilje in sanje. Le da za dosego cilja večinoma potrebujejo ustrezno pomoč.
Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN bo leta 2025 praznovalo 20-letnico ustanovitve: kakšni so vaši načrti do takrat, kakšne aktivnosti imate v mislih in kaj si želite, da bi vam do tedaj uspelo uresničiti?
Želimo si, da bo sprejet samostojen zakon za ljudi z gluhoslepoto, ki ga bomo v praksi lahko uveljavljali. Hkrati si želimo, da se za področje dela z ljudmi z gluhoslepoto uveljavijo sistemske rešitve, ki bodo to področje stabilizirale. Tako se bo lahko tudi naša pozornost bolje usmerila v razvoj strokovnosti, jezika in kakovostnih pristopov do ljudi z gluhoslepoto, saj ne bo potrebno nenehno argumentiranje in pojasnjevanje zagovarjanja individualnega pristopa ter obsega pomoči pri posamezniku.