Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Danes je pred nami zadnja oddaja pred poletnimi počitnicami, zato bodo njeni ustvarjali predstavili teme, ki so v iztekajoči se sezoni najbolj odmevale.
Zdravstvo je zagotovo ena najbolj vročih tem v zadnjih letih. Letos je bilo še posebej veliko govora o dostopnosti do zdravstvenih storitev, težavah z napotnicami, e-zdravju, dopolnilnem zavarovanju in poskusu reforme celotnega zdravstvenega sistema, kar je bila tudi ena ključnih prioritet odhajajoče vlade. Kljub obljubam, se je zgodilo bore malo. Zdravstvene reforme nismo dočakali, dopolnilno zdravstveno zavarovanje naj bi nadomestilo obvezno zdravstveno nadomestilo, ki bi se plačevalo po solidarnostnem principu, a se tudi to ni zgodilo, čakalne dobe pa so se kljub dodatnim finančnim injekcijam podaljšale. Če je pred tremi leti na fizioterapijo čakalo 18 tisoč ljudi, jih danes čaka 38 tisoč.
Kaznovanje zdravnikov
Zaradi zelo hitrih napotnic je marsikje prišlo celo do kaosa, v Splošni bolnišnici Celje so denimo do 15. februarja prejeli kar 459 napotnic. Posledice so bile neizbežne - v štirih ambulantah niso uspeli več zagotavljati obravnav v roku 14 dni. Sledil je protiukrep ministrstva: kaznovanje tistih zdravnikov, ki bodo bolnika neupravičeno napotili na specialistični pregled. Gre pač še za enega od represivnih ukrepov ministrstva, so se na ukrep odzvali zdravniki, ukrep, ki pa bo kaznoval tako bolnika, ki bo bodisi čakajoč v čakalni vrsti umrl, bodisi utrpel hude posledice, kot tudi zdravnika, so bili kritično zdravniki. A nekateri so sistem vendarle izkoriščali. Če so januarja letos v povprečju zdravniki napisali 62 napotnic za specialistične preglede, se je našel rekorder s kar 800 napotnicami.
Podaljševanje čakalnih vrst
Kaznovanje, velike obremenitve in boljše plačilo v tujini so razlogi za veliko pomanjkanje zdravnikov - pediatrov, urologov, družinskih zdravnikov. En družinski zdravnik danes skrbi za več kot 1800 pacientov, moral bi za 1200. Že če bi prišli na 1500, bi bilo dobro, saj bi s tem lahko namenili vsakemu pacientu 20 odstotkov časa več, pravijo poznavalci. V Sloveniji bi takoj potrebovali vsaj 400 novih družinskih zdravnikov, a se jih na razpise prijavi bolj malo. Pomanjkanje zdravnikov in drugega medicinskega osebja vpliva tudi na podaljševanje čakalnih dob. Prav predolge vrste pred zdravniškimi vrati pa so po mnenju poznavalcev največja težava našega zdravstva. S tem, ko se podaljšujejo čakalne dobe, pa se povečuje tudi neenakost med ljudmi. Med tistimi, ki si lahko privoščijo plačljiv pregled pri zasebniku in večino tistih, ki si tega ne morejo privoščiti in ostajajo ujeti mesece ali leta v dolgih čakalnih dobah.
Digitalizacija zdravstva
Za dodatno zmedo pri čakalnih seznamih je poskrbela tudi digitalizacija zdravstva. V 21. stoletju nujno potrebna, a kot se s tehniko pač dogaja, včasih tudi odpove. Z uvedbo e-zdravstva naj bi zmanjšali birokracijo, a ko sistem zataji, pride do ravno nasprotnega učinka: vse traja tri krat dlje, kar povzroči veliko nejevolje, zdravniki pa se ukvarjajo s pisanjem receptov, napotnic, namesto, da bi se ukvarjali z bolniki. Varuhinja bolnikovih pravic Duša Hlade Zore opozarja, da za številne zaplete niso krivi sami oskrbniki sistema, ampak izvajalci zdravstvenih storitev: »Čakalne dobe, ki so objavljene, so krajše od čakalnih dob, ki jih dobiš, ko kličeš izvajalca zdravstvene storitve.«
Kdo vse ima vpogled v vaše podatke?
Ob tem pa poznavalci opozarjajo še na eno dilemo: imajo vpogled v elektronske zdravstvene kartoteke tudi nepoklicani? So podatki, ki so razvidni iz e-napotnice ali recepta, dostopni preširokemu krogu ljudi, ki delujejo v zdravstvu? Zobozdravniku ni potrebno vedeti, da nekdo obiskuje psihiatra ali je bil kdaj v psihiatrični oskrbi, trdijo kritiki sistema. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in zdravstvenem ministrstvu sicer odgovarjajo, da temu ni tako. »Sistem je narejen tako, da zdravniki vidijo podatke kompletne e-napotnice, administratorji, pa vidijo samo administrativne podatke, ne pa tudi podatkov o zdravstvenem stanju pacienta,« pojasni Simon Indihar iz NIJZ-ja. Katarina Kralj z Ministrstva za zdravje pa dodaja: »Do podatkov dostopajo le pooblaščeni uporabniki, ki jih pri uporabi teh podatkov zavezuje poklicna molčečnost. Vsak dostop do podatkov je sledljiv in v primeru nepooblaščenega dostopanja do podatkov, bi bil ta zaznan in bi se ga lahko naknadno ugotavljalo.«
Poskus ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni uspel
Denar je sveta vladar in področje zdravstva ni nobena izjema. Vsi bi želeli biti pri koritu in nihče se ne bi odrekel svojemu deležu. Morda je prav zato propadel tudi najnovejši poskus ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Dopolnilno zavarovanje ostaja, v zadnjih mesecih se je tudi podražilo. Razlog – višje cene zdravstvenih storitev. S čimer pa se na zdravstvenem ministrstvu ne strinjajo. Trdijo ravno nasprotno - cene zdravstvenih storitev so se od krize leta 2009 večinoma zniževale, do danes skupaj za osem odstotkov in pol, zavarovalnice pa v tem obdobju niso ustrezno zmanjševale premij. Dušan Keber, strokovnjak za zdravstvo, trdi, da so tri zavarovalnice samo zato, da druga drugi kradejo zavarovance, porabile v zadnjih sedmih letih 71 milijonov evrov. Še preden bi pristojni našli ustrezno rešitev, ki bi nadomestila obstoječi ustroj in financiranje zdravstva, je zmanjkalo časa. Neuspešen poskus reforme pa je stal tudi precej denarja: za analizo zdravstvenega sistema 260 tisoč evrov, več 10 tisoč evrov še za razne svetovalce. Reforma pa bo spet čakala na novega ministra, ki se je bo najverjetneje lotil po svoje.
Več v oddaji Koda
V današnji Kodi pa se ne bodo lotili le zdravstva, temveč bodo pod drobnogled vzeli različne zgodbe s področja bank in posojanja denarja, govorili bodo o tem, kaj jemo in kaj nas najbolj razburja na področju prevozov. Oddajo Koda boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali zadnjič v tej sezoni danes, 19. junija ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.