Tanja je otrok gluhih staršev, oče je zaradi poškodbe oglušel pri enajstih letih, mama pa zaradi bolezni pri sedmih letih. Starša z otroki nista uporabljala znakovnega jezika, zato se ga je Tanja priučila pozneje. Doma so za sporazumevanje uporabljali tehniko odgledovanja, torej branje z ustnic. Po izobrazbi je profesorica zdravstvene vzgoje in je v šolstvu delala 21 let. Ob delu pa se je priučila znakovnega jezika in se posvetila tudi tolmačenju za gluhe. Na TV Slovenija je kot tolmačka zaposlena že dobro leto, s televizijskim tolmačenjem pa se ukvarja že precej dlje.
Kako poteka delo televizijskega tolmača?
Delo televizijskega tolmača je stresno, če ga opravljaš odgovorno. Nenehno se soočaš z izzivi in preizkušnjami, vsak dan so pred teboj nove vsebine, na katere se pogosto ni mogoče vnaprej pripraviti. Polno je presenečenj, govorca ni mogoče prekiniti in ustaviti, napak ni mogoče popravljati, še posebno pri informativnih oddajah, kot je Dnevnik. Tolmačenega ni mogoče korigirati, prav tako ne razlagati, saj za kaj takega ni časa. Zaradi velike količine informacij in hitrega govora je pogosto izrečeno treba smiselno povzeti. Tolmačenje za televizijo je zelo kompleksno in zahtevno, uporabljati je treba prilagojene tehnike tolmačenja, da bi gledalcem in gledalkam zmogel prenesti celostno informacijo.
Katere vsebine je najtežje tolmačiti?
Težko je tolmačiti oddaje, v katerih se pojavljajo besede, za katere v znakovnem jeziku kretnje še ne obstajajo oziroma niso pogosto uporabljane. Zapletene so oddaje o znanosti, o kulturi in tudi oddaje, kjer je govorcev več in si skačejo v besedo. Treba je tudi vedeti, da je kretnja počasnejša od izgovorjene besede in da pri tolmačenju nastaja zamik. Besede se kopičijo, tolmač pa jih mora v kretnjah strniti, da ne zaostaja in da pomen izrečenega ostaja enak. Seveda je pri tem zelo pomemben vidik razumljivosti. Kretnje ne morejo biti zgolj nanizane druga za drugo, temveč oblikovane v smiselne stavke.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika je zbranih več kot 100 tisoč besed, slovar slovenskega znakovnega jezika pa trenutno obsega okoli 25 tisoč kretenj. Nastajajo pa vedno nove kretnje.
Tako je. Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih od leta 1979, še posebno intenzivno pa od leta 2009, deluje skupina za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki v skladu s potrebami širi nabor kretenj. Včasih pa je potrebno kretnjo izumiti zelo hitro. To je bilo v času pandemije koronavirusa. Naenkrat smo tolmači postali del tiskovnih konferenc, na katerih je bilo kar nekaj novih besed, za katere nismo vedeli, kako jih tolmačiti. Hitro je bilo treba ustvariti kretnje za koronavirus, za kratice za testiranje (PCT) in še druge.
Potrebe po novih kretnjah pa se z dogajanjem v družbi pojavljajo vedno znova. Zdaj je v ospredju vojna v Gazi. Potrebovali smo kretnjo za Gazo, Hamas, Palestino in še druge besede, ki se v novicah nenehno pojavljajo. Drug primer so poplave. Ali pa podnebne spremembe. Tudi šport je področje, kjer se pogosto pojavljajo besede, za katere je treba kretnje še ustvariti. Skratka znakovni jezik se nenehno razvija.
Toda pri tolmačenju v živo tolmač nima možnosti, da bi se posvetoval, da bi se ustavil. Odzvati se mora v trenutku. Kaj naredite v primeru, ko za določeno besedo, frazo nimate kretnje? Kako pogosto pride do takih situacij?
Do takih situacij prihaja kar precej pogosto. Skorajda dnevno, saj so področja, ki jih na TV Slovenija tolmačimo, zelo raznolika. Za televizijskega tolmača je bistveno, da pozna čim širši razpon kretenj, seveda pa mora biti tudi na tekočem z dogajanjem, saj tako v takih situacij lažje odreagira in smiselno odtolmači podane informacije. Seveda si v tistem trenutku težko izmisli neko povsem novo kretnjo – to tudi ne bi imelo smisla, saj je uporabniki najverjetneje ne bi razumeli, razen če bi bila kretnja zelo nazorna. Neznane besede tolmač poskuša smiselno povzeti v več kretnjah, če mu čas dopušča, včasih besedo tudi odčrkuje s prstno abecedo. Načinov je več, tolmač pa mora biti v odzivu hiter, da ne izgubi rdeče niti. Zgodijo pa se tudi situacije, ko je včasih določene delčke tudi nemogoče povsem ustrezno odkretati. Vendar pa te situacije analizirano, da se lahko nanje pripravimo za v prihodnje. Vedno pa se lahko zgodi kaj nepredvidljivega.
Kako pa se novih kretenj naučijo uporabniki?
Prek družbenih omrežij, predvsem instagrama, kjer obstaja aplikacija slovarszj, nekateri, predvsem starejši, se novih kretenj naučijo tudi z gledanjem televizije ali pa se kretnje širijo med uporabniki. Mladi so gotovo pri učenju novih kretenj v prednosti, saj so veliko bolj vešči uporabe družbenih omrežij.
Na TV Slovenija si prizadevamo, da bi v slovenski znakovni jezik tolmačili vedno več oddaj. Trenutno vsakodnevno tolmačimo dnevnoinformativni blok ob 19. uri, oddaje Tednik, Tarča, Ljudje in zemlja, prav tako v živo tolmačimo državne proslave ter oddaje ob izrednih dogodkih, kot so na primer poplave. Tolmači ste v nenehnem stiku z uporabniki. Kakšni so odzivi?
Uporabniki so zelo raznoliki. Nekateri se pri spremljanju oddaj zanašajo zgolj na tolmača, drugi hkratno spremljajo tudi podnapise, tretji spet zgolj podnapise. Zato so tudi odzivi zelo različni. Lahko rečem, da je tolmačenje potrebno, saj osebam z okvaro sluha pomeni okno v svet. Tolmačene in podnaslovljene oddaje na TV Slovenija so vir informacij za osebe z okvaro sluha. Seveda pa so tudi pripombe. Za nekatere je zaradi hitrosti tolmačenje težje sledljivo, za druge monotono, ker je tolmač bolj osredotočen na gibe rok kot na mimiko obraza. Vem pa, da se vsak tolmač pred ekranom maksimalno trudi, da bi svoje delo opravil čimbolj kakovostno.
Hvala za pogovor.
Vsebine, ki so na Televiziji Slovenija opremljene s tolmačem v slovenski znakovni jezik
Javnost je jezik gluhih začela spremljati v TV oddaji Prisluhnimo tišini, ki jo je Zveza gluhih in naglušnih skupaj s TV Koper začela predvajati leta 1980. Že vrsto let pa je oddaja Prisluhnimo tišini na sporedu ob sobotah popoldne na TV SLO 1.
Redno pa lahko s tolmačem v slovenski znakovni jezik gledalci in gledalke spremljajo osrednji informativni blok ob 19. uri tedenske oddaje Tednik, Tarča, Ljudje in zemlja ter otroške oddaje Zgodbe iz školjke. Tolmačimo tudi nekatere izredne oddaje oziroma oddaje, ki so izrednega pomena za obveščenost. To so na primer: predvolilne oddaje, posebne oddaje ob izrednih dogodkih, državne proslave ter nekatere druge oddaje, ki so pomembne za informiranje gluhih gledalcev.
Dostop do vsebin s tolmačem v slovenski znakovni jezik
Oddaje s tolmačem v slovenski znakovni jezik lahko sočasno spremljate na Televiziji Maribor in preko spleta, občasno ali v ponovitvah pa tudi na TV SLO 3. Vse oddaje s tolmačem so pozneje shranjene v spletnem arhivu na povezavi https://365.rtvslo.si/.
Tolmačene oddaje pa so najbolj enostavno dostopne na portalu www.dostopno.si v rubriki ZNAKOVNI JEZIK.