21-letni Jernej Slivnik smuča že od mladih let, leta 2006 pa je zaradi hude poškodbe glave in hrbtenice po nesreči postal paraplegik, kar ga ni odvrnilo od smučanja. Na svetovnem prvenstvu je debitiral pred tremi leti, januarja 2022 je na svetovnem prvenstvu na Norveškem pokazal odlično pripravljenost in dosegel odličen rezultat. Ti rezultati so za Slivnika krasna vzpodbuda za prihajajoče paralimpijske igre, ki bodo v Pekingu med 4. in 13. marcem letos. Z njim smo se pogovarjali o smučanju, paralimpijskih igrah in željah za prihodnost.
Smučati ste začeli že zelo zgodaj, nato se je zgodila nesreča, po kateri ste postali paraplegik. Kako ste se po nesreči zopet odločili za smučanje in kakšna je bila pot do sedanjih uspehov?
Moja motivacija in glavni cilj takoj po nesreči sta bila, da bom po uspešni rehabilitaciji lahko spet smučal. Drugo me kaj dosti sploh ni zanimalo. Bil sem pripravljen sodelovati in narediti čisto vse, samo da bom lahko nekoč sedel v monoski in ponovno smučal. Po kakšnem letu rehabilitacije in dela na URI Soča sem v zdravilišču spoznal takratnega paralimpijca Gala Jakiča, ki mi je predstavil invalidsko smučanje in me povabil na začetni smučarski kamp, ki je bil pozimi v Kranjski Gori. Ko sem se takrat prvič usedel v monoski, sem se dokončno zaljubil v ta šport in že v prvi izjavi za medije, takrat še kot majhen fant, izjavil, da je moj cilj uvrstitev na paralimpijske igre. In to mi je leta 2018 tudi uspelo.
Pravite, da je vaša želja prisotna že od mladih let: kaj je po vašem mnenju tisto, kar mora imeti vsak profesionalni športnik, da lahko preide od želja do uspeha?
Predvsem moraš imeti to, kar počneš, zelo rad in moraš v tem uživati. Čeprav vrhunski šport ni vedno užitek, pa moraš biti vztrajen, marljiv in včasih tudi trmast, da dosežeš tisto, kar si si zadal, in potem uživaš v tistih trenutkih. Seveda pa brez podpore družine, ekipe, prijateljev in ostalih tega ni mogoče doseči.
Tekmujete na tekmah evropskega in svetovnega pokala, kako gledate na konkurenco, je ta iz leta v leto večja?
Zagotovo, konkurenca je iz sezone v sezono večja. Vsako leto se pojavi nov dober tekmovalec, tisti, ki pa so že tako ali tako v vrhu, pa so iz leta v leto še močnejši. Odkar tekmujem v evropskem in svetovnem pokalu, se ne spomnim, da bi bila konkurenca kdaj prej tako velika. To dejstvo me res veseli, saj to pomeni, da če na tekmi ali v seštevku zmagaš oz. si pri vrhu, si resnično najboljši med najboljšimi.
Sredi januarja ste na svetovnem prvenstvu, ki je potekal v norveškem Lillehammerju, dosegli odlične rezultate, drugi dan denimo kar 4. mesto. Kakšni so bili občutki po takšni tekmi in kaj je pokazala analiza obeh tekem?
Celotno svetovno prvenstvo na Norveškem je bilo res super. Že v veleslalomu sem bil v prvem teku še bližje najboljšim, kot je na koncu pokazal rezultat, a vseeno je to do sedaj moj najboljši veleslalomski rezultat v karieri. In če sem v veleslalomu v drugem teku naredil napako zaradi prevelike želje in nekaj pritiska, pa sem se v slalomu zbral in pokazal dve zelo dobri vožnji, kar je bilo na koncu dovolj za 4. mesto. Res je, da sem za las ostal brez medalje, vendar me to še toliko bolj motivira za prihajajoče paralimpijske igre in prihajajočo sezono. Sebi in ostalim sem dokazal, da sem iz sezone v sezono močnejši in da mi ne manjka več veliko do svetovnega vrha.
Kakšna popotnica so ti odlični rezultati za POI v Pekingu?
Dosedanji rezultati so zelo spodbudni in se že zelo veselim iger, kakšnih napovedi pa si ne bi upal dati, saj smo videli, da se na igrah lahko zgodi prav vse. Upam le, da bom pokazal svoje najboljše vožnje.
Na kakšen način ste se pripravljali na tokratne POI? Imate že izkušnjo izpred 4 let, je bilo sedaj kaj drugače?
Izkušnje izpred štirih let mi bodo zagotovo prišle zelo prav. Same priprave so že od poletja zelo intenzivne in verjamem, da bom na Kitajskem dosegel zadane cilje.
Da se dotakneva še samega smučanja. Kakšna je tehnika pri monoskiju in kaj je pomembno pri zavoju, na kakšen način dobite odziv o dobro izpeljani liniji?
Sam zavoj se ne razlikuje kaj dosti od denimo neinvalidskega alpskega smučanja. Mogoče je sama linija zavoja nekoliko drugačna, a ne dosti. Namesto tega, kar alpski smučarji naredijo z nogami, moramo mi izkoristiti monoski, gibanje zgornega dela telesa pa je zelo podobno. Smučarji v monoskiju moramo biti še toliko bolj pozorni in natančni pri sami izpeljavi zavojev, saj določenih napak v zavoju ne moremo popravljati in moramo zato smučati še s toliko več občutka.
Katerim stvarem na treningu posvečate največ pozornosti in na kaj morate na tekmah najbolj paziti?
To sezono sem veliko časa in truda posvetil fizični pripravljenosti. V poletnih mesecih sva skupaj z Mitjo Bračičem opravila odlično delo, kar se pozna tudi na smučeh. Na tekmah pa v tej sezoni največ poudarka dajemo na čisti vožnji brez napak in napadalnem pristopu v drugem teku, kar mi je v prejšnjih sezonah povzročalo največ težav.
Ne moreva se ogniti koronavirusu: kako ste se soočali z njim v zadnjih 2 letih, predvsem pri treningih in tekmovanjih?
Koronavirus tako kot ostalim tudi meni do določene mere kroji življenje in treninge. Sem se pa v teh dveh letih počasi že navadil vseh protokolov in se poskušam s tem čim manj obremenjevati. Seveda pa tako kot vsi tudi jaz upam, da se bo ta situacija počasi umirila in da se vse skupaj vrne v normalo.
Kako potekajo vaši treningi pozimi in poleti, kako vzdržujete fizično in psihično pripravljenost?
Za mojo fizično pripravljenost skrbi dr. Mitja Bračič, s katerim ogromno dela opraviva v poletnih mesecih, da sem potem pozimi v karseda najboljši formi. Pozimi pa sem pod taktirko Romana Podlipnika, s katerim uspešno sodelujeva že vrsto let. Psihično v zadnjih sezonah nisem imel veliko težav, vendar pa so cilji iz sezone v sezono višji, s tem pa tudi pritisk, ki si ga v veliki meri nalagam sam. Tako da bom po vsej verjetnosti kmalu pričel tudi s treningom na tem področju, saj mislim, da tudi brez dobre psihične pripravljenosti ne moreš pokazati vsega, kar znaš.
Če se vrneva k parasmučanju v Sloveniji. Kako se parasmučanje pri nas razvija in kakšna je njegova prihodnost, kaj menite?
Pogoji za parasmučanje v Sloveniji so iz leta v leto boljši, vendar pa z razvojem v določenih segmentih še kar precej zaostajamo za tujino. Želim si in verjamem, da bom tudi sam iz leta v leto te meje premikal in da nekoč dosežemo nivo tujine, saj nam to rezultatsko že uspeva.
Kakšne pa so vaše želje za prihodnost - seveda poleg uspešnega nastopa na POI?
Trenutno je glavni cilj dober nastop na igrah. Ko bo to za mano, pa se bom posvetil še šoli. V naslednjih letih želim biti iz sezone v sezono boljši in priti na sam svetovni vrh. Ko pa se bo nekoč moja športna kariera zaključila, pa bi rad svoje znanje in izkušnje predajal mladim športnikom.