V soboto, 30. aprila, si ob 14. uri na TV SLO 2 lahko ogledate zanimivo pričevanje o življenju tretje generacije argentinskih Slovencev avtorice Žive Emeršič, pri katerem je pri idejni zasnovi sodeloval tudi Juan Gris. Dokumentarna oddaja je opremljena z zvočnim opisom za slepe in slabovidne gledalke in gledalce.
Tretja generacija argentinskih Slovencev, danes starih od petnajst do petintrideset let, so otroci tistih, ki so se rodili staršem ubežnikom v novi domovini. To so moderni mladi Argentinci,v njih pa tlijo tudi še vedno močne sledi slovenstva. Nasprotno od svojih staršev niso obremenjeni z ideologijo in bolečino ob izgubi domovini. V njih se prepletata duhovna in kulturna dediščina, ki so jo dobili v svojih slovenskih družinah, ter močan vpliv argentinske družbe. A tudi ta zunanji vpliv argentinske družbe ni enovit, saj je Argentina v 20. stoletju dala zatočišče milijonom evropskih in drugih emigrantov, ki so s seboj prinesli tudi svoje kulturne navade. Kaj se v takšnem okolju zgodi z nacionalno identiteto manjšinske jezikovne in kulturne skupnosti? Da ta obstane, mora imeti tako duhovno kot ekonomsko podporo. Duhovne opore imajo argentinski Slovenci še danes v izobilju, uspelo pa jim je ohraniti – in to tudi s pomočjo neodvisne Slovenije – lastne kulturne in vzgojne institucije. Kaj pa njihovi otroci? Kateri jezik bo poleg prevladujoče španščine govorila tretja generacija argentinskih Slovencev? Bodo ohranili slovenščino vsaj še v svojem družinskem okolju? Taras Kermavner je dejstvo, da Slovenci v Argentini edini od izseljencev še vedno govorijo slovensko, poimenoval argentinski čudež, vprašanje pa je, ali se ta čudež lahko nadaljuje ali pa se bo slovenstvo tudi v Argentini spremenilo v zbirkoarhetipskih izseljenskih relikvij, Avsenikove glasbe, potice in kranjske klobase.
Kako globoke so korenine slovenstva v argentinskih Slovencih in kako jih ni mogoče izruvati, je raziskovala Živa Emeršič. Pred tokratnim predvajanjem dokumentarne oddaje Tretja generacija z zvočnim opisom za slepe in slabovidne smo Živo Emeršič prosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
Zakaj ste se odločili, da boste posneli dokumentarno oddajo o življenju Slovencev, ki v Argentini živijo že vse svoje življenje?
V Argentini sem preživela dve leti in jo v zadnjem desetletju dodobra spoznala, seveda pa tudi tam živeče Argentince slovenskih korenin, ki so me kot Slovenija v malem, 12.000 km daleč, prevzeli s svojo pripadnostjo slovenski kulturi in jeziku.
Kdo pravzaprav so argentinski Slovenci?
Argentinski Slovenci so potomci trehvalov izseljenstva: prvi je bil ekonomski ob začetku 20. stoletja, preseljevali so se v glavnem iz Prekmurja, drugi ekonomsko-politični, v glavnem so bili Primorci, ki so bežali pred italijanskim nasiljem v času fašizma med prvo in drugo svetovno vojno, tretji pa so bili politični emigranti po drugi svetovni vojni, svetovnonazorski nasprotniki komunizma, ki so se v strahu pred maščevanjem zmagovalcev naselili v ZDA, Avstraliji in Argentini. Prav potomci zadnje skupine so zaradi ideološke enotnosti vnaslednjih desetletjih ohranili slovenstvo, jezik in kulturo do takšne stopnje, da je Taras Kermauner v devetdesetih letih to poimenoval kot »argentinski čudež«.
Zakaj menite, da je slovenstvo imelo moč, da se je obdržalo kljub svoji majhnosti in odrezanosti od izvorne domovine?
Slovenstvo je zelo močno zaradi institucij, ki so jih zgradili v desetletjih: slovenske šole, slovensko gledališče, slovenski zbori, pa tudi šport in katolištvo sta izjemno močna dejavnika te identitete.
Tudi sami ste nekaj časa preživeli v Argentini. Kako ste doživljali Argentino in kako njene ljudi? Se slovenska polka lahko z argentinskim tangom preplete v novo melodijo?
Argentina je velikanska dežele, Buenos Aires velikansko mesto, mravljišče 15 milijonov ljudi – že te dimenzije ji dajejo svojevrsten značaj. Ljudje so mešanica evropskih, predvsem španskih in italijanskih priseljencev, ter avtohtonih prebivalcev, res fascinantna mešanica kultur; uradno tam živijo potomci štiriintridesetih različnih etničnih in narodnostnih skupin. Kot je razvidno iz dokumentarnega filma Tretja generacija, kjer smo namenoma uporabilizelo veliko glasbe, lahko slovenska narodna pesem in tango zelo dobro sobivata.
Kako pa je potekalo samo snemanje? Kako različne so zgodbe Slovencev, s katerimi ste se srečali?
Film smo posneli zelo hitro, ker sem pač poznala slovensko skupnost in njene najvidnejše predstavnike v tretji generaciji – to so vnukipolitičnih emigrantov iz tretjega vala. Zanimal me je njihov odnos do slovenstva, jezika in kulture indobila sem tisto, kar sem iz sobivanja z njimi že poznala, podobo presenetljive vitalnosti in zavedanja. Seveda so tudi Argentinci, ta močna špansko-italijanska kultura jih je ključno zaznamovala, vendar so odločeni, da bodo ohranili slovenski jezik. Svoje otroke, nekateri jih že imajo, stare recimo pet let, so že vpisali v sobotno slovensko šolo, kjer bodo naprej peli Kekčevo pesem, tako kot so jo njihovi starši.
Dokumentarna oddaja Tretja generacija bo tokrat predvajana z zvočnim opisom za slepe in slabovidne gledalke in gledalce. Kako si v Kulturno-umetniškem programu (KUP) TV Slovenija prizadevate, da bi svoje vsebine približali tudi tej skupini gledalcev?
Mislim, da je naša dolžnost, da svoje programe približamo tudi slepim in slabovidnim gledalcem. V KUP sodelujemo z ustreznimi službami RTV Slovenija za ta namen in si prizadevamo, da bi čim več naših oddaj s tovrstno tehniko približali senzorno oviranim gledalcem.
Najlepša hvala za pogovor!
Kratko ozadje dokumentarne oddaje Tretja generacija
Odgovore na vprašanja o slovenski identiteti argentinskih Slovencev skuša gledalcu v filmu ponuditi dvajset mladih ljudi zelo različnih poklicnih poti in usod, vse pa druži ljubezen do slovenske besede. Protagonisti filma živijo vsak na svojem koncu 15-milijonskega Buenos Airesa, izgubljeni v človeškem mravljišču, pa vendar njihovo življenje sestavlja drugačno, sodobnejšo podobo slovenstva. Vsak od njih nosi s seboj svojo osebno zgodbo,globoko v srcu in duši, eni bolj, drugi manj intenzivno, pa zgodbo svojih staršev in slovenske skupnosti. Film poleg osebnih izpovedih odlikuje tudi arhivsko gradivo iz zasebnih zbirk ter veliko slovenske in argentinske glasbe v izvedbi nastopajočih, ki nam ob koncu filma pošiljajo slovenski pozdrav iz Argentine.
Vabljeni k ogledu dokumentarne oddaje Tretja generacija z zvočnim opisom za slepe in slabovidne gledalke in gledalce v soboto, 30. aprila 2016, ob 14.00 na 2. programu TV Slovenija.x
Veronika Rot
