62.a člen ustave pravi: »Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.«
Slovenija je prva država na svetu, ki je v najvišji pravni akt, ustavo, vpisala jezik gluhoslepih, ter peta država v Evropski uniji in dvanajsta na svetu, ki je v ustavo vpisala znakovni jezik. Do vpisa v ustavo je prišlo po večletnih naporih skupnosti gluhih ter strokovne službe Zveze društev gluhih in naglušnih, ki je s tem znakovni jezik uspela utemeljiti kot neodtujljivo pravico uporabnikov znakovnega jezika. S tem so bile po besedah predsednika ZDGNS Mladena Veršiča vsaj deloma popravljene krivice, ki so gluho skupnost zaznamovale desetletja.
Slovenski znakovni jezik je bil namreč dolga leta prepovedan. Čeprav so od vpisa v ustavo minila tri leta, pa, kot so napisali na ZDGNS ob tretji obletnici vpisa, še vedno ni videti želenih učinkov. Dodajajo, da država še vedno v zadostni meri ne spodbuja razvoja slovenskega znakovnega jezika, majhni premiki pa so bili doseženi na področju šolstva in financiranja posameznih segmentov gluhe skupnosti.
Pomanjkanje sistemskih rešitev za financiranje in razvoj slovenskega znakovnega jezika
»Ob tretji obletnici vpisa znakovnega jezika v Ustavo RS ne beležimo izrazitejših sistemskih rešitev za financiranje razvoja, raziskovanja, standardiziranja slovenskega znakovnega jezika. Še vedno beležimo izrazito skromen besedni zaklad kretenj v slovarju znakovnega jezika. V takšnih razmerah še nekaj generacij gluhih ne bomo imeli preboja na področju izobraževanja in opismenjevanja. Kaj moramo še narediti, da se bo prenehal mačehovski odnos države do našega jezika, slovenskega znakovnega jezika?,« je bil ob tej priložnosti kritičen sekretar ZDGNS Matjaž Juhart.
ZDGNS zato ob letošnji obletnici vpisa slovenskega jezika izpostavlja nujnost ureditve sistema financiranja in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Poudarjajo, da se gluhi soočajo z velikimi ovirami pri dostopu do informacij, izobraževanja in zaposlitve, kar močno vpliva na njihovo uspešnost celovitega vključevanja v družbo. Zato pri ZDGNS menijo, da je nujno treba zagotoviti, da se slovenski znakovni jezik vključi v izobraževalni sistem, da bodo gluhi učenci imeli možnost razvijati svoje jezikovne spretnosti v skladu s svojimi potrebami.
ZDGNS bo letos vsem splošnim knjižnicam v Sloveniji podarila publikacijo »62.a člen Ustave – Od ideje do ustavnega zakona«, ki vključuje prispevke, nagovore in zbrano dokumentacijo od pobude do vpisa slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo RS. Podarili pa jim bodo tudi nosilce s filmom »Jezik enakopravnosti«. Film opisuje boj gluhih posameznikov za pravice, ki jim po vseh konvencijah in sporazumih pripadajo.