Dostopnost turističnih destinacij se je v Sloveniji v zadnjih letih občutno povečala.K temu je svoj del prispeval tudiZavod Brez ovir, ki se že vrsto let trudi za bolj dostopno turistično ponudbo v naši državi. Med drugim tuditako, dase truditurističnim ponudnikompredstaviti invalida kot gosta, ki jim lahko prinese zaslužek. O tem kako dostopen je slovenski turizem, na kakšen način sodelavci zavoda preverjajo dostopnost različnih slovenskih turističnih destinacij, športov in javnega prevoza v pogovoru z direktorico Zavoda Brez ovir Majo Babič.
Kako se je porodila zamisel, da bi ustanovili zavod Brez ovir in kaj vas je pravzaprav spodbudilo, da ste se odločili pomagati invalidom?
Nastanek zavoda je posledicanašihdružinskihpotovanj v tujino. Moja hčerka je namreč invalidkain skozi izkušnje v tujini se je počasi začela porajati ideja o dostopnem turizmu. Za vsako potovanje sem namreč potrebovala vsajtrimesece intenzivnih priprav, saj z invalidskim vozičkom na električni pogon, ki je težak 120 kilogramov,ne morešničesarv zvezi z dostopnostjo prepustiti naključju.
Področje vašega delovanja je celovita podpora turističnim ponudnikom glede potreb gostov s posebnimi potrebami v turizmu. Kaj obsega ta podpora?
Naša prva naloga je turističnim ponudnikompredstaviti invalida kot gosta, ki jim prinese zaslužektakokot vsak drug, s tem da v večini primerov ne pride sam, ampak s seboj pripelje še spremljevalca, družino. Torej kar nekaj gostov, ki so bilipri nasdo sedajvečinomaspregledani. Turističnim ponudnikom pri vlaganju v dostopni turizem stojimo ob strani z vsemi nasveti, tako na področju ravnanjain komuniciranjas to skupino ljudi, kot tudi glede premostitve arhitektonskih ovir. Ponudimo jim tudi vse, kar potrebujejo za prilagoditve, od bazenskih dvigal, klančin, stopniščnih ploščadi do držal za toaletne prostore. Naša storitev je celostna.
Svetujete tudi zaposlenim v turizmu, kako naj pristopajo gostu s posebnimi potrebami. Kaj konkretno jim svetujete? Kakšen mora biti pristop?
Bistveno je, da jim zagotovijo vse informacije, ki jih potrebujejo, tako da so zlahka dosegljive. Na kakšen način ti gostje lahko do njih prispejo, kako se lahko izognejo oviram na poti, kaj si bodo lahko ogledali in čemu naj se zaradi različnih ovir rajši izognejo. Ljudje, ki nismo gibalno ali senzorično ovirani, si niti ne predstavljamo, da so lahko že neprimerna vrata ali slabo načrtovana ograja nepremostljiva ovira.
Je turistična Slovenija dostopna invalidom. Kako bi jo ocenili?
Moram reči, da se na področju urejanja dostopnosti stanje kar hitro izboljšuje, predvsem na račun številnih evropskih razpisov.Tako je na primer veliko število slovenskih občin začelo pripravljati celostne prometne strategije, ki bodo med drugim obravnavale tudiustrezno oblikovanje fizično in vsebinsko dostopnega prostora za različne uporabnike.
Kdo so sodelavci, ki vam pomagajo preverjati dostopnost turističnih destinacij za invalide? So tudi sami na invalidskem vozičku?
Trenutno poleg mene v Zavodu delata še Petra Beja in Anže Podobnik.Petra je po prometni nesreči,ki joje utrpela pripetihletih, na invalidskem vozičku. V Zavodu skrbi za projekte v zvezi z dostopnostjo, objave na spletni strani,ki jotudi sama ureja,zadolžena je tudi za objave na družbenih omrežjih. Tudi Anže je uporabnik invalidskega vozička po prometni nesreči predosmimileti. Skrbi pa za tehnične prilagoditve objektov.
Kot vem, sta med drugim preverila jahanje, supanje, prelete planiške velikanke, dostopnost Postojnske jame in še bi lahko naštevala. Kaj sta ugotovila?
Petra in Anže ugotavljata, da se športne aktivnosti za invalide šele razvijajo, tudi s prispevkom našega Zavoda, trenutno pa za večino aktivnosti potrebuješ svojega spremljevalca. Postojnska jama kot naravna lepota pa bi morala biti bolj dostopna tudi invalidom,saj smodonaravnihznamenitostienako upravičeni takoinvalidi kotneinvalidi. Pred leti so tam imeli dodaten vagon,na katerega so namestili invalidski voziček, da si je invalid lahko ogledal del jame,po kateri vozi vlakec. Sedaj tega vagona ne uporabljajo več, invalid pa se mora presesti z invalidskega vozička na sedež v vagonu, kar pa je za večino invalidov nemogoče.
Kako pa je s turističnimi nastanitvenimi kapacitetami v Sloveniji? So dostopne za invalide?
Število nastanitvenih kapacitet za invalide je v Sloveniji kar zadovoljivo. Škoda pa je, da imajo nekateri objekti urejen dostop za invalide, parkirišče namenjeno invalidom, celo sanitarije za invalide v avli, nimajo pa niti ene prilagojene sobe.
Kaj pa prevozi, denimo z letalom, vlakom, mestnim avtobusom?
Letalski prevozniki imajo prevoze zelo dobro urejene. Nekaj omejitev seveda je, vendar so vsepovezanez varnostjo. Vlaki so v Sloveniji povsem nedostopni, tako dostop do peronov kot tudisperona na vlak.Sama sem odraščala v Radovljici, tamkajšnja železniška postaja z visokim stopniščem do perona je tipičen primer popolne nedostopnosti za gibalno ovirane in kar kliče po dvigalu. Primestni avtobusi so prav tako nedostopni. Moram pa pohvaliti Ljubljanski potniški promet, saj je večina avtobusov že dostopnih, invalidom pa je v pomoč tudi njihov klicni center. Dostopen je tudi Kavalir, ki vozi po starem mestnem središču.
Pomagate tudi posameznikom, jim svetujete. Kako?
Posameznikom pomagamo z vsemi informacijami o dostopnosti denimo turističnih objektov, muzejev, sprehajalnih poti, športnih objektov in aktivnosti, bazenov, kmalu tudi smučišč. V ta namen snemamo tudi filmčke, ki so dostopni na naši spletni strani in preko katerih invalid vidi,kako je z dostopnostjo destinacije, ki ga zanima in se potem po svoji presoji odloči za obisk. Nudimo tudi praktične informacije,kako potovati z letalom, mestnim avtobusom, pri nas si lahko izposodijo pripomočke za lažji dostop do vode. Kmalu bodo preko našega Zavoda lahko tudi rezervirali dostopne sobe, počitnice in izlete.
Bi lahko rekli, da so se razmere na področju dostopnosti v turizmu, pa tudi sicer, spremenile na bolje?
Bistvo je, da sezačne spreminjati miselnost turističnih ponudnikov in tudi širše javnosti o invalidih. S tem bo vsa družba, ne samo invalidi, pridobila ogromno. Zavedati se moramo tudi, da z vlaganjem v dostopnost ne omogočimo dostopa samo invalidom. Tukaj so tudi starejši, začasno poškodovani, družine z majhnimi otroki v otroških vozičkih, kar pa je že precejšen odstotek populacije.
Kaj bosta v kratkem preverjala Petra in Anže?
Sodelavca se odpravljata na Primorsko, kjer si bosta ogledala Muzejsolinarstva, z barčico Zlatoperko se bosta popeljala ob slovenski obali, na poti nazaj se bosta ustavila še v Tehniškem muzeju v Bistri, med tem pa odkrila še kakšno zanimivo sprehajalno pot.
Vesna Pfeiffer