Stese kdaj vprašali, kaj vam v življenju pomeni največ, je vprašanje, kisi ga pogosto zastavljajo tudi slepi in slabovidni mladostniki. Zato so odgovore na to vprašanje iskali na dnevu odprtih vrat Centra IRIS, ki so ga organizirali 23. januarja. V Centru IRIS se namreč trudijo izobraževati in usposabljati mladostnike z uresničevanjem potreb in potencialov vsakega posameznika, s čimer povečujejo možnosti za njihovo kakovostno življenje v času šolanja in po njem.
»Kakšne želje, cilje, pričakovanja imajo slepi in slabovidni mladostniki? Ali je zanje kakovost življenja enaka kot za njihove videče sovrstnike? Na ta vprašanja smo želeli opozoriti na dnevu odprtih vrat našega centra,« je za naš portal pojasnila Tatjana Murn iz Centra Iris. Kot pravi, si mladostniki z okvaro vida tako kot vsi njihovi sovrstniki pogosto zastavljajo vprašanja, kaj jim v življenju pomeni največ. »Seveda si želijo biti srečni, uspešni, zadovoljni, zdravi, pridobiti izobrazbo, zaposlitev, se družiti s prijatelji, aktivno preživljati prosti čas. Pri uresničevanju marsikaterih ciljev pa zaradi slepote ali slabovidnosti pogosto naletijo na težave. Čaka jih veliko zahtevnejša pot do pridobitve izobrazbe in poklica,težave doživljajo kot iskalci zaposlitve, z veliko truda si prizadevajo biti sprejetiv družbi in dosegati samostojnost.« Mladostniki z okvaro vida morajo zato v času izobraževanja in usposabljanja usvojiti mnogo več dodatnih veščin in spretnosti kot njihovi sovrstniki, je pojasnila Murnova: »To so dejavnosti komunikacije, orientacije, socializacije, vsakodnevne veščine in spretnosti, razvijanje specifičnih poklicnih kompetenc, usposobitev za neodvisno življenje.« Na dnevu odprtih vrat so v Centru Iris obiskovalcem predstavili dejavnosti s področja celostnega opolnomočenja posameznika, projekt socialnega vključevanja ter življenjsko pripoved slepe sodelavke Anje Hočevar, ki je orisala pot od šolanja, iskanja zaposlitve do samostojnega življenja v skupnosti s partnerjem.
O svojih željah, ciljih in pričakovanjih so spregovorili tudi dijakiMihaela, Melkina, Luka, Robi in Ana.
Mihaela, slepa dijakinja, 18 let
- Kaj mi v življenju pomeni največ? V življenju mi največ pomenijo zdravje, prijatelji in sorodniki.
- Česa vsega se moram naučiti v času šolanja? V času šolanja moram pridobiti čim več veščin, ki mi bodo pomagale priti na trg dela in tako dobiti zaposlitev. Zelo dobro se moram naučiti angleškega jezika, saj vem, da je danes to zelo pomembno in da podjetja veliko komunicirajo s poslovnimi parterji iz tujine. Poleg tega pa se moram naučiti tudi vsakodnevnih veščin, kot so kuhanje, čiščenje, mobilnost, ter socialnih veščin, da bom samozavestno zagovarjala svoje odločitve.
- Kako načrtujem svoje življenjske cilje? Ko bom končala šolanje, si želim najti zaposlitev, stanovanje in si ustvariti družino.
- Ali sta zame pomembni samostojnost in neodvisnost? Samostojnost in neodvisnost sta zame zelo pomembni, saj je dobro, če si znaš sam kaj skuhati, počistiti stanovanje ali kam priti brez pomoči drugih.
- Kako se vključujem v družbo? V šoli imam dve prijateljici, stike pa ohranjam tudi s slepimi in slabovidnimi, ki so končali šolanje v centru, in z dvema prijateljicama iz Koroške.
- Ali lahko uresničujem vse svoje potenciale? Da.
- Ali sem dovolj samostojna za opravljanje poklica? Zdaj še nisem, ko pa bom končala šolanje, sem prepričana, da bom.
- Kakšno prihodnost si želim? Želim si dobiti zaposlitev in si ustvariti družino.
Melkina, slabovidna dijakinja, 19 let
- Kaj mi v življenju pomeni največ? V življenju mi največ pomenijo moje zdravje in sreča ter zdravje in sreča tistih, ki jih imam rada.
- Česa vsega se moram naučiti v času šolanja? Naučiti se moram, kar bom opravljala po končanem šolanju, naučiti se je treba tudi bontona in osnovnih pravil vedenja v poslovnem svetu in zunaj njega.
- Kako načrtujem svoje življenjske cilje? Nimam pretiranih življenjskih ciljev, velikokrat se prepustim življenjskemu toku in sprotnim dogodkom.
- Ali sta zame pomembni samostojnost in neodvisnost? Vsekakor, saj želim po končanem šolanju živeti sama, kjer z mano ne bo vsak dan staršev, vzgojiteljev, učiteljev, zato sta samostojnost in neodvisnost od koga ali od česa zelo pomembni.
- Kako se vključujem v družbo? Svoje vključevanje v družbo bi na lestvici od 1 do 10 ocenila s 5, saj mislim, da sem bila preveč časa pod vtisom šole in okolja, kjer preživim večino svojega časa, to je v dijaškem domu. Zato se je naenkrat zelo težko začeti vključevati v zunanjo družbo.
- Ali lahko uresničujem vse svoje potenciale? Da, kljub slabovidnosti se mi zdi, da z veliko truda lahko uresničim svoje potenciale.
- Ali sem dovolj samostojna za opravljanje poklica? Sem.
- Kakšno prihodnost si želim? Tako kot vsak človek si seveda tudi jaz želim zdravo, mirno in lepo prihodnost.
Luka, slaboviden dijak, 17 let
- Kaj mi v življenju pomeni največ? Družina, ljubezen, prijatelji, šport, harmonika.
- Česa vsega se moram naučiti v času šolanja? Kakšne nove stvari z računalnikom, da bom čim več znal.
- Kako načrtujem svoje življenjske cilje? Načrtoval jih bom, ko končam šolanje.
- Ali sta zame pomembni samostojnost in neodvisnost? Pomembno je, da znam kam sam priti, da mi ni treba vedno koga prositi.
- Kako se vključujem v družbo? Dobro, saj se ob koncih tedna družim s prijatelji.
- Ali lahko uresničujem vse svoje potenciale? Ja, lahko, samo slediti jim moraš in verjeti vanje.
- Ali sem dovolj samostojen za opravljanje poklica? Da, sem.
- Kakšno prihodnost si želim? Želim si lepo družino, službo, hišo, psa ter lepe trenutke s svojo drago.
Robi, slep z ostankom vida, 17 let
- Kaj mi v življenju pomeni največ? Največ mi pomenijo družina, zdravje, prijatelji, da nisem star, da imam poklic in službo, da se lahko sam preživim.
- Česa vsega se moram naučiti v času šolanja? Kar spada k učnemu načrtu, to naj bi bilo obvezno, da sploh naredim šolanje oziroma opravim šolanje. Potem pa, če bom hotel, tudi kakšnega drugega dodatnega izobraževanja.
- Ali sta zame pomembni samostojnost in neodvisnost? To je potrebno, ker znaš potem kljub svoji slabosti, »slabemu vidu«, drugim dokazati, da se znaš sam postaviti na svoje noge in nisi odvisen od drugih. Sem samostojen in neodvisen od drugih.
- Kako se vključujem v družbo? Pri tem nimam težav, no, vsaj do zdaj jih nisem imel.
- Ali lahko uresničujem vse svoje potenciale? Težko.
- Ali sem dovolj samostojen za opravljanje poklica? Ne še, ker ga še nimam in ker še nisem končal šolanja.
- Kakšno prihodnost si želim? Tega pa še sam ne vem, zato ne morem odgovoriti na vprašanje, si pa seveda želim mirno, zdravo in srečno življenje, to pa si po mojem želi vsak.
Ana, slabovidna in gibalno ovirana, 21 let
- Kaj mi v življenju pomeni največ? Zdravje, uspeh v šoli, samostojnost.
- Česa vsega se moram naučiti v času šolanja? Samostojnosti, kuhanja, skrbi zase.
- Kako načrtujem svoje življenjske cilje? Ne vem, kaj bo po končani šoli.
- Ali sta zame pomembni samostojnost in neodvisnost? Ja, da lahko sama skuham, grem v trgovino, skrbim zase, kaj naredim, dobim službo.
- Kako se vključujem v družbo? Imam prijatelje za pogovor, saj želim ugotoviti, kdo je dobra oseba.
- Ali lahko uresničujem vse svoje potenciale? Odvisno. Nekaj ja, nekaj ne.
- Ali sem dovolj samostojna za opravljanje poklica? Ne.
- Kakšno prihodnost si želim? Dobro življenje, zdravje, da bi napredovala, dobila službo. x
Vesna Pfeiffer