V Podcerkvi v Loški dolini so pred dnevi odprliYouth Hostel Ars Viva, prvi namestitveni objekt v Sloveniji, ki je v popolnosti prilagojeninvalidomna vozičkih. O hostlu, ki jepostal tudi del največje verige prenočišč po svetu pod okriljem mednarodne zveze mladinskih hostlov Hostelling International, več v pogovoruz Benjaminom Žnidaršičem iz Zavoda za kulturno integracijo in socializacijo družbenih skupin Ars Viva.
Youth Hostel Ars Viva je prvi namestitveni objekt v Sloveniji, ki je v popolnosti prilagojeninvalidomna vozičkih. Kako se je porodila zamisel?
Cilj in poslanstvo zavoda je bil že od samega začetka na podeželju oblikovati kulturni center in inkubator razvojnih in tehnoloških idej, ki bodo spremenili življenje prebivalcev na vasi in jim ponudili rešitve, da bodo lahko v tem okolju preživeli. Kultura in kulturna dediščina nam je sredstvo in polje izražanja ter možnost za uveljavljanje drugačnosti. Želimo predvsem razvijati aktiven odnos do življenja v smislu učenja oziroma znanja, razvoja samostojne osebnosti, gibanja, sprejemanja in spoštovanja različnosti, pa tudi vzgojno-izobraževalnega in socialnega delovanja. Kulturni center ARS VIVA v Loški dolini na Notranjskem, natančneje v vasi Podcerkev, je komplekstreh objektov na površini 6000 m2 inje v celoti urejen za najtežje invalide. Ker sem sam tetraplegik in uporabnik prostorov, seveda ni bilo težko dobiti idejo. Pomembno je bilo to, da sem si že na začetku predstavljal, kako bo projekt narejen. Seveda pa je pri ideji svoj del prispevala hčerka, ki je arhitektka.
Koliko gostov na vozičkih lahko sprejme hostel?
Nudimo popolnoma nove in domače urejene sobe, kjer si lahko po lepo preživetem dnevu gost odpočije in si naberemoči za nova doživetja. Na razpolago imamo apartmas 14 ležišči in hostel z 29 ležišči, od tega 23 ležišč za invalide. Lahko izbirajo med sobami s kopalnico, sobami s skupno kopalnico in dormiji. Na voljo je dvorana za izobraževanje in druženje, letno gledališče, dnevni bar in galerija z recepcijo. Vse je prilagojeno invalidskemu vozičku razen dormy ležišča, ki pa predstavljajo ležišča za asistente. Turizem in ohranjanje narave ima že dolg odnos in oba sta medsebojno odvisna, zato na drugi prilagojeni lokaciji za invalide na izviru Veliki Obrh ponujamo piknik prostor in kamp, kjer invalidi tudi z opazovanjem lepot narave in živali doživijo sonaravno okolje. Na tej lokaciji pripravljamo tudi projekt »Pastirska šola«. Turizem je v našem projektu mišljen kot sinergija za varstvo in ohranitev narave ter na drugi strani težnja po dostopnem turizmu za vse. Turizem razumemo kot potovanje drug k drugemu, k drugačnemu, novemu, zanimivemu.
Kako so prostori prilagojeni gibalno oviranim? In kakšen je dostop do samega hostla?
Ustrezno prostorsko načrtovanje in prilagoditve v prostoru so nujniukrepi za zagotavljanje vsem dostopnega prostora, predvsem pa za zagotavljanje socialnega vključevanja gibalno oviranih v družbo. Pri teh rešitvah sodelujemo s timom mladih arhitektov Društva arhitekturni nasvet, ki tudi lokalnemu prebivalstvu brezplačno svetujejo pri urejanju prostora. Ustrezne arhitekturne rešitve, to sta dve dvigali, klančine, 14 ustreznih sanitarij v kulturnem centru in po sobah, dostopno letno gledališče, terase, knjižnica, dostopni večnamenski prostor, dvorišče,omogočajo gibanje ljudem z oviranostjo po našem posestvu. Pomembno oblikovanje varnih poti, ki omogočajo logičen dostop do naših objektov in prostorov omogoča tudi socialno vključenost invalidov na vsakem koraku. Varne poti so običajne poti, dopolnjene z elementi, ki omogočajo dostopnost vsem uporabnikom. Naš cilj pa ni, da bi se v našem centru počutili dobro le invalidi. Zelo se mi je zdel posrečen komentar naše gostje, ki je rekla: »Hostel je tako lep, da sploh nismo opazili, da je narejen po meri ljudi na invalidskih vozičkih!«
Kaj pa drugi invalidi? Je bivanje v hostlu prilagojeno tudi zanje, denimo slepe in gluhe.Predvsem v smislu komunikacije?
Zavedamo se, da dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, tiste, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter osebe, ki jim je turizem težje dostopen iz drugih zdravstvenih razlogov. Počitnikovanje potrebujemo vsi, kar vključuje tudi osebe s posebnimi potrebami in je izjemnega pomena tudi zaradi samozavesti. Radi bipridobili oznako odličnosti, zato smo prijavili projekt čezmejnega sodelovanja s Hrvaško »Sonaravni turizem za vse«. Realizacija ciljev projekta bo pospešila razvoj turistične ponudbe za invalide in prepoznavnost celotnega čezmejnega območja s ponudbo pristnih, na človeka blagodejno delujočih doživetij. Tabodo preplet bogate lokalne tradicije in doživljanja kulture ter narave s pomočjo sodobnih pristopov in novih tehnologij.
Poleg nastanitve ponujatetudi različne aktivnosti tako v naravi kot tudi na sami domačiji. So tudi te prilagojene invalidom?
Poleg nastanitve ponujamo različne aktivnosti, tako v naravi, kot tudi na sami domačiji. Gosti lahko izbirajo med vožnjo z lojtrnikom, jahanjem konj, raznovrstnimi delavnicami, kot so delavnica ustvarjanja z glino, slikarska in umetniška delavnica, delavnica z lesom, motivacijske delavnice za mladino ter zanimive izobraževalne, delavnice, ki bodo poskrbele, da bodo pridobili mnogo koristnih informacij o raznovrstnih tematikah, kot so zdravilna zelišča, obrezovanje drevja, zdrava prehrana in o ostalih tematikah, ki so tako ali drugače del našega vsakdanjega življenja. Obenem ponujamo kuharske tečaje in kuharske delavnice, tako za mladino kot tudi za starejšo populacijo, plesne tečaje, zanimiva predavanja, zgodbe za najmlajše ob krušni peči ter ostale zanimive aktivnosti. Seveda pa so mogoče tudi športne aktivnosti: smučanje, sankanje, drsanje, tek na smučeh in mnoge druge. Vse ni prilagojeno invalidom, se pa trudimo, da na nevsiljiv način opozorimo lokalno skupnost na potrebe invalidov. Poleg tega so tu zanimivi ljudje, ki so vedno morali trdo garati, da so preživeli. Tu človek ni samo otrok svojih staršev, ampak tudi pokrajine, ki mu daje dom in podnebja, ki mu čisto po svoje meša zračne tokove in mu zastira in odstira sonce. Skratka, človeška narava je v tem okolju skladna z naravo, v kateri živi. Po gozdovih Loške doline boste lahko iskali notranji mir ali našli poti za sproščen sprehod ob bregovih Obrha, ki se vije po celi dolini. Tudi, če vam lepote in neokrnjenost narave, kotso ogled medveda, Snežnik, Križna jama, Cerkniško jezero, Slivnica, Bloška planota, Mašun, Sviščaki, Gorski kotar, Risnjak,ne sežejo do srca, boste tukaj našli mnoge spomenike kulturne dediščine, denimo Grad Snežnik, Polharski muzej, cerkveno dediščino, stare mline in žage.
Slišati je zelo vabljivo. Koliko pa je znašala investicija vsam projekt?
Celotna investicija je ocenjena na vrednost 1,8 milijona evrov. Do sedaj je bilo vloženih približno 700 tisoč evrov.
Načrtujete še izgradnjo nekaterih objektov. Katerih?
Načrtujemo izgradnjo zaprtega bazena, v katerega želimo vnesti delček zunanjega okolja, s savno bosta ustvarila zares prijeten in pomirjujoč ambient. Restavracijo za naše goste, ki je nujen objekt za povezovanje ljudi in kulinarike. Namen pa imamo tudi pokriti naše letno gledališče, v katerem se bodo lahko izvajale prireditve skozi celo leto.Na lokaciji izvira Veliki Obrh pa nameravamo izgraditi Center za sonaravni turizem.
Ob otvoritvi hostla ste podpisali tudi pogodbo, s katero bo hostel postal del največje verige prenočišč po svetu pod okriljem mednarodne zveze mladinskih hostlov Hostelling International. Kaj to pomeni za vašo dejavnost?
Youth Hostel Podcerkev je postal del največje verige prenočišč na svetu - International Youth Hostel Federation (IHYF) ali krajše Hostelling International, ki jo v Sloveniji zastopa Popotniško združenje Slovenije. Otvoritev našega hostla je bil prvi dogodek v sklopu aktivnosti ob 125. obletnici organiziranega mladinskega popotništva v Sloveniji, ki sega v leto 1892 in ustanovitev Ferijalnega društva Sava, katerega poslanstvo nadaljuje Popotniško združenje Slovenije. Kdo si ne bi želel biti član mreže Hostelling International IYHF, ki je največja mreža prenočišč na svetu in razpolaga s 4500 nočitvenimi objekti v več kot 80 državah sveta oziroma v 39 evropskih državah. Da so nas sprejeli v njihovo okrilje in nam dali največjo možno kategorijo, predstavlja za nas izjemno čast.
Hostel upravlja Zavod ARS VIVA, katerega poslanstvo je poiskati odgovore na vprašanja, povezana z enakimi možnostmi ter neodvisnostjo družbenih skupin, še posebno tistih, ki pri svojem vključevanju potrebujejo pomoč. Kako uresničujete svoje poslanstvo? In do katerih odgovorov ste prišli? Imajo tiste skupine, ki pri svojem vključevanju potrebujejo pomoč, enake možnosti?
Naše prizadevanje je usmerjeno k izboljšanju poznavanja in razumevanja življenja na podeželju in razumevanje različnih družbenih skupin, da bi tako ali s tem izničili strah in demistificirali dojemanje in obravnavanje le-tega in s tem omogočili vračanje prebivalstva na podeželje. Obenem podpiramo in kažemo na nove možnosti vključevanja depriviligiranih skupin in posameznikov, tako v ožjem kot tudi v širšem smislu. Predvsem pa hočemo mladino skozi neformalno izobraževanje seznaniti z mnogimi možnostmi za zaposlitev. Ker sem tetraplegik invalid na invalidskem vozičku, je prepoznavnost socialne problematike vidna in očitna. Sicer pa tisti, ki jih zanima kaj več, lahko obiščejo našo spletno stranhttp://arsviva.znidarsic.net/.
Vesna Pfeiffer