Opis fotografije: Na fotografiji je peščena obala, na kateri se pod sončniki in na ležalnikih sončijo obiskovalci. Foto: EPA, arhiv MMC RTVSLO
Opis fotografije: Na fotografiji je peščena obala, na kateri se pod sončniki in na ležalnikih sončijo obiskovalci. Foto: EPA, arhiv MMC RTVSLO

Turizem in potovanja so postala ena najhitreje rastočih in razvijajočih se gospodarskih panog po vsem svetu. Med turisti je tudi čedalje več popotnikov s posebnimi potrebami in Svetovna turistična organizacija je oblikovala priporočila za razvoj turizma brez omejitev. Turizem, dostopen za vse, upošteva načela vključujoče družbe, ki zagovarja enake možnosti in pravice za vse ljudi. Ljudje s posebnimi potrebami imajo enake pravice do turističnih storitev in ponudb kot drugi. Med te pravice spadajo: samostojno potovanje, dostopnost javnih turističnih objektov in znamenitosti, usposobljeno in strokovno osebje ter zanesljive informacije.

Turizem, dostopen za vse, pa ni zgolj pravica ljudi s posebnimi potrebami, temveč tudi odlična gospodarska priložnost. Ko več ljudi dobi možnost za potovanje, turistična panoga pridobi več obiskovalcev in s tem tudi več dobička. Pokaže se tudi potreba po novih delovnih mestih, obenem pa dostopno urejeno okolje ni dobrodošlo le za obiskovalce, temveč tudi za stalne prebivalce teh turističnih destinacij. Dostopno urejeno okolje ni pomembno le za ljudi na invalidskih vozičkih, slepe in slabovidne ali gluhe in naglušne, temveč tudi za starejše, družine z majhnimi otroki ter tudi za začasno gibalno ovirane posameznike.

Temeljna priporočila Svetovne turistične organizacije

Priporočila, ki jih je sestavila Svetovna turistična organizacija (UNTWO), navajajo primerne ukrepe, s katerimi bi ljudem s posebnimi potrebami zagotovili enakovreden dostop do okolja, prometa, informacijskih in komunikacijskih sistemov ter storitev in objektov, odprtih za javnost in v javni uporabi, in to tako v urbanem okolju kot na podeželju in na obali. Dostopnost mora biti na voljo pri vsakem členu turistične verige, torej od zbiranja informacij o neki potovalni destinaciji pa do usposobljenosti turističnega osebja. Vsi členi turistične verige morajo biti med seboj povezani, skrbno načrtovani in preizkušeni. Turistična veriga se začne pri načrtovanju dostopnosti, konča pa pri uporabniku. Bistveno je, da uporabnik pride do pravih informacij, zato je priporočljivo, da so v promocijskih materialih z mednarodnimi simboli označene ponudbe, ki so dostopne tudi ljudem z oviranostmi. Prav tako naj bi na turističnih destinacijah razpolagali s specifičnimi koristnimi informacijami, ki bi jih turisti s posebnimi potrebami morda potrebovali, kot so na primer seznam trgovin ali izposojevalnic rezervnih delov za invalidske vozičke ali veterinarskih klinik za pse vodnike. Tudi rezervacijski sistem bi moral biti prilagojen tako, da ga lahko vsakdo samostojno uporablja in že v njem opozori na svoje specifične potrebe. V hotelih in drugih nastanitvenih enotah bi moralo biti določeno število sob prilagojenih čim bolj samostojni uporabi ljudi z gibalnimi ali senzornimi omejitvami. Zelo pomembno pri dostopnem turizmu pa je seveda primerno usposobljeno osebje, ki zna svojim gostom ponuditi pravo pomoč.

Dostopne destinacije

Turistični kraj, ki želi razvijati dostopni turizem, mora vlagati tudi v urejanje okolice in prilagajanje javnih ustanov, kot so muzeji, galerije, koncertne dvorane in drugi turistično zanimivi objekti. Bistveno pa je tudi zagotavljanje primernega števila parkirišč, urejanje talnih taktilnih oznak, javnih sanitarnih objektov, javnega prometa in tudi dostopne informacijske mreže.

Nagrada access city

Štirje od petih prebivalcev Evrope živijo v mestnem okolju, obenem pa se prebivalstvo čedalje bolj stara. Dostopnost mest ni pomembna zgolj za obiskovalce, temveč zlasti za ljudi, ki živijo v njih. Od leta 2010 mestom, ki naredijo največji korak naprej v izboljšanju kakovosti življenja svojih starejših prebivalcev in ljudi s posebnimi potrebami, podeljujejo nagrado access city. V letu 2014 si je ta laskavi naziv prislužilošvedsko mesto Borås. To zgodovinsko mesto s 107.000 prebivalci leži na zahodu Švedske, znano pa je predvsem po tekstilni in modni industriji. Mestni promet v Boråsu je za ljudi z oviranostmi in za starejše od 65 let brezplačen in prav vsi avtobusi ter avtobusna postajališča so prilagojena v skladu z načeli dostopnosti za vse. Prav tako so pločniki in križišča primerni za gibanje na invalidskem vozičku, semaforji pa so opremljeni tako z zvočno kot vizualno signalizacijo. V Boråsu podeljujejo mestno subvencijo za predelavo osebnega stanovanja ali hiše, zato da bi bili lahko starejši ali ljudje z gibalnimi ali senzornimi omejitvami čim bolj samostojni. Sestavili so tudi seznam javnih ustanov, od zdravstvenih in kulturnih do restavracij in lokalov, ki so dostopni ljudem z različnimi oviranostmi. Veliko vlagajo tudi v razvoj sodobnih tehnologij, ki lahko ljudem, zlasti senzorno oviranim, v marsičem olajšajo življenje. Uredili so tudi zelenice in parke, tako da lahko vsi uživajo v naravnem okolju.

Drugo mesto na lanskoletnem natečaju za nagrado access city je pripadlofinski prestolnici Helsinki. To severnoevropsko mesto je bilo prvikrat omenjeno že leta 1530, zdaj pa šteje okoli 1,4 milijona prebivalcev. Drugo mesto so si prislužili z večletnim načrtnim prilagajanjem mestnih struktur v skladu z načeli dostopnosti za vse. Njihovo načrtovanje poteka na dveh ravneh, posebni in osnovni. Posebna je osredotočena na mestno središče, površine za pešce in mestni promet, osnovna pa je namenjena celotnemu mestu, vendar ne vključuje na primer taktilnih poti in uličnega ogrevanja. Zime so namreč v Helsinkih dolge in ostre, kar še dodatno otežuje prilagajanje prometa in pešpoti. Podzemna železnica povsem ustreza standardom dostopnosti, prav tako 99 % odstotkov mestne avtobusne mreže. Nekaj več dela jih čaka še pri prilagajanju tramvajskega in železniškega prometa. Tudi informacijska stran Helsinki for All je narejena povsem v skladu s standardi dostopnosti in ponuja številne koristne in uporabne informacije zelo širokega spektra. Veliko truda so usmerili v urejanje zelenic ter igral, da so zdaj dostopna vsem ljubiteljem gibanja na prostem. Tretje mesto si je z napredkom na področju dostopnosti prislužilo naše glavno mestoLjubljana, ki se lahko pohvali predvsem z vzpenjačo na Ljubljanski grad ter s taktilno maketo gradu.

Posebno pohvalo za javne storitve si je zaslužilošpansko mesto Arona, ki leži na južnem delu Tenerifa na Kanarskih otokih in šteje okoli 86.000 prebivalcev. Njihova prizadevanja so usmerjena v tri cilje: v dviganje ozaveščenosti o pomenu dostopnosti turističnih točk, v iskanje tehničnih rešitev za reševanje težav pri dostopnosti in v strateško načrtovanje, ki bi zmanjšalo možnosti napak. Želijo si razvijati dostopen turizem, promovirati vključenost in osebno samostojnost ter ozavestiti vse, ki delajo v turizmu, da je dostopnost ključnega pomena za izvajanje kakovostnih uslug. Poleg vlaganja v prilagajanje hotelov in drugih turističnih nastanitev za goste s posebnimi potrebami so veliko sredstev namenili tudi inovativnim izboljšavam dostopnosti svoje najbolj priljubljene plaže Las Vistas. Zgradili so kar sedem kilometrov dolgo promenado, prilagodili dostope v morje, pri gibanju in uživanju v morju pa je turistom v veliko pomoč tudi strokovno izurjeno in prijazno osebje. Posebno pohvalo za javne storitve si je prislužilo tudimesto Luxembourg, ki se veliko ukvarja s področjem vključevanja ljudi s posebnimi potrebami in starejših v aktivno odločanje v mestni politiki in strategiji, močno pa spodbujajo tudi zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami. Vse nove zgradbe v Luxembourgu so zgrajene po standardih dostopnosti, nenehno pa prilagajajo tudi starejše stavbe. Svoje sile v glavnem usmerjajo v življenje »brez omejitev« za vse prebivalce. Posebno pohvalo na področju urejanja dostopnega okolja si je prislužilošpansko mesto Logroño, ki vlaga sredstva predvsem v ureditev prometa, križišč, pešpoti in prometne signalizacije. Med pohvaljenimi mesti pa je tudimadžarska prestolnica Budimpešta, ki je naredila velik napredek pri urejanju javnega prometa.

Korak v svet

Vse več evropskih mest si prizadeva, da bi postala prijazna prav do vseh obiskovalcev in seveda tudi do svojih stalnih prebivalcev. Dostopnost okolja prebivalcem izboljša kakovost bivanja, obiskovalcem pa kakovost potovanja. Svet je velik in raznovrsten in prav je, da postaja tudi čedalje dostopnejši za vse, v katerih tlita radovednost in želja po odkrivanju novega!x

Veronika Rot

Opis fotografije: Na sliki je zemljevid Evrope. Foto: EPA, arhiv MMC RTV SLO
Opis fotografije: Na sliki je zemljevid Evrope. Foto: EPA, arhiv MMC RTV SLO