Prvi počitniški teden so na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani organizirali poletni tabor za učence z aspergerjevim sindromom. Mentorji na taboru so se na delo z otroki z aspergerjevim sindromom pripravili na predhodnih delavnicah, udeleženci tabora pa so pokazali veliko znanja in zanimanja za sodobne tehnologije.
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani vsako leto organizira Poletni tabor inovativnih tehnologij, na katerega so se že do zdaj prijavljali tudi otroci z aspergerjevim sindromom. Letos pa so se odločili, da organizirajo tabor, namenjen prav njim. Da bi se na delo z otroki z aspergerjevim sindromom čim bolje pripravili, so k sodelovanju povabili specialno pedagoginjoMajo Škrubej Novak, ustanoviteljico Svetovalnice za avtizem. Za profesorje s fakultete, ki so na delavnici sodelovali kot mentorji, je pripravila predavanje, da bi bolje razumeli, kako delujejo osebe z motnjo avtističnega spektra, med katere spada tudi aspergerjev sindrom (AS), in kakšne prilagoditve potrebujejo. »Otroci z AS drugače dojemajo svet okrog sebe,« pravi Maja Škrubej Novak. »Težave imajo z razumevanjem socialnih interakcij in komunikacije, s fleksibilnostjo mišljenja, t.i. imaginacijo. Težave imajo s samoorganizacijo, ustvarjanjem širše slike, saj so zelo osredotočeni na podrobnosti, prav tako imajo težave s spremljanjem mentalnega stanja drugih ljudi in razumevanjem, kako njihovo vedenje vpliva na druge. To je zelo strnjen opis težav osebe z AS. Po drugi strani pa so lahko te osebe nadarjene za razumevanje logičnega in fizičnega sveta, zelo sistematične in produktivne pri stvareh, ki jih zanimajo. Lahko imajo ekstremne kognitivne spodobnosti za nekatera področja, hkrati pa očiten neenakomeren profil akademskih zmožnosti.«
Z jasnimi navodili do konkretnega izdelka
Tabora so se udeležili otroci od 6. do 9. razreda, zaradi izkazanega predznanja je bil izjemoma sprejet tudi učenec, ki je končal komaj 5. razred OŠ. »Na poletnem taboru so otroci izdelali elektronsko vezje, ki vsebuje senzorje, elektroniko in mikroračunalnik. Vezje meri temperaturo, vlago in osvetljenost ter podatke po brezžičnem omrežju Wifi pošilja na spletno stran,« nam je pojasnil mentordoc. dr. Marko Jankovec. »Otroci so spoznavali tako teorijo kot praktične vidike elektronike, programiranja in merjenja. Naučili so se tudi, kako se sodobne elektronske naprave povezujejo v splet.«
»Otroci so nas s svojo motiviranostjo in znanjem vsekakor presenetili,« je še povedal doc. dr. Jankovec. »Najbolj nadarjeni so pokazali veliko znanja in lahko rečem, da na specifičnem področju brez dvoma dosegajo visokošolski nivo. Nekateri so kljub na videz manj intenzivnem spremljanju delavnice samostojno končali predvidene naloge, drugi so potrebovali določeno pomoč mentorjev in mentoric, vendar ne toliko na tehničnem področju, temveč predvsem pri organizaciji dela in razumevanju navodil, če jih nismo podali dovolj strukturirano.«
Prav na natančno, kratko in konkretno podajanje navodil je na delavnici za mentorje opozorila tudi Maja Škrubej Novak, ki je bila navzoča tudi med izvedbo delavnic, kjer je vodila študente prostovoljce iz Fakultete za elektrotehniko in Pedagoške fakultete s smeri specialna pedagogika, ki so otrokom po potrebi individualno pomagali.
Odzivi na tabor
Delavnice se je udeležil tudi petnajstletni sinPatricije Lovišček, ki je tudi defektologinja in ustanoviteljica zasebnega zavoda Modri december, v katerem izvajajo izobraževanja in usposabljanja za strokovno in laično javnost s področja avtizma in aspergerjevega sindroma. Patricijo Lovišček veseli dejanje Fakultete za elektrotehniko, saj je zelo pomembno, da otroci z AS dobijo možnost razvijanja in dokazovanja svojih potencialov. »Pa vendar se v življenju še veliko prepogosto srečamo z neprepoznavo avtizma ali AS pri otroku, zato tak otrok nikoli ni ali pa je prepozno deležen ustrezne obravnave. Prav tako njegov potencial zato nikoli ni prepoznan ali pa je zaradi neustrezne obravnave v kali zatrt. V Sloveniji še ne poznamo sistemske prepoznave in obravnave otrok z avtizmom. Pravočasna prepoznava in zgodnja obravnava pa sta ključni – takoj za tem pa razbijanje predsodkov. Če gledamo svetovno statistiko, med nami, torej tudi v Sloveniji, živi najmanj 1 % oseb s katero od oblik avtizma. Pomembno se mi zdi, da otroci in odrasle osebe z avtizmom ali AS dobijo priložnost, da se preizkusijo na posamičnih področjih in da so ob tem deležni podpore družine in strokovnih delavcev, kot je na taboru za to poskrbela Svetovalnica za avtizem. Podpora je izjemno pomembna, saj zagotavlja osnovni občutek varnosti, ob katerem so učenci z AS lahko uspešni. In obratno! Pogosto so neuspešni prav zaradi neustrezno podprtega okolja. Osebe z avtizmom drugače doživljajo svet okoli sebe in imajo poseben odnos do ljudi in stvari. Ne slabšega, le posebnega. Želela bi si, da družba v osebah z avtizmom prepozna potencial in ne le šibkosti,« je svoje vtise strnila Patricija Lovišček.
Tudi Maja Škrubej Novakje posebej omenila diskriminatorni odnos družbe do otrok z motnjami avtističnega spektra in pohvalo Fakulteti za elektrotehniko: »Otroci z motnjo avtističnega spektra so pogosto diskriminirani, poudarja se njihovo težavno vedenje, ki pa je posledica napačnih pristopov in nerazumevanja okolice. Tabor, kot so ga organizirali na Fakulteti za elektrotehniko, je za otroke z aspergerjevim sindromom odlična priložnost, da se naučijo nekaj novega s področja, ki jih zanima, da pokažejo svoje znanje, da se počutijo vredne in sprejete. Da dobijo pozitivne izkušnje. Da najdejo svoj bodoči poklic.«
Doc. dr. Marko Jankovecpa je dodal: »S pravim pristopom in razumevanjem specifike teh otrok je mogoče doseči visoko motivacijo za delo in nadpovprečne rezultate dela na področju elektrotehnike in programiranja.« In kot pravi Loviščkova: »Ta tabor je novost v našem prostoru. Morda se bo Fakulteti za elektrotehniko pridružila še kaka druga fakulteta ali sorodna organizacija, ki bo tem otrokom ponudila možnost, prepoznala njihov potencial. Veliko lahko pridobimo, zagotovo pa nič ne izgubimo.« x
Veronika Rot
