Ustava je temeljni in najvišji pravni akt vsake države. Dostop do ustave je bil dolgo otežen senzorično oviranim osebam ter osebam z motnjami v duševnem razvoju, a tudi na tem področju napredujemo. V zadnjih 30 letih smo med drugim dobili ustavo v brajici, zvočni posnetek ustave, ustavo v stripu za najmlajše in lahko berljivo ustavo, ki jo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravljajo tudi v znakovnem jeziku. Letos se je poleg tega v ustavo vpisala tudi pravica do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. V delu pa je tudi animirana ustava za najmlajše.
Ustava v brajici in zvočni posnetek
V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije so ustavo že pred časom na pobudi Službe za stike z javnostjo Državnega zbora RS pretvorili besedilo Ustave RS v brajico in v zvočno obliko. Izvode Ustave RS v brajici so razdelili izobraževalnim knjižnicam in medobčinskim društvom slepih in slabovidnih po vsej Sloveniji. Glede na zadnje spremembe ustave so letos natisnili še nekaj izvodov izpolnjene različice v brajici, dopolnili pa so tudi zvočne posnetke. Zvočna različica Ustave RS, ki je bila posneta v radijskem studiu RTV Slovenija, bereta pa jo Lidija Hartman in Matjaž Romih, je dostopna na spletni strani Državnega zbora.
Ustava v lahko berljivi različici
Ustavo Republike Slovenije so v lahko branje priredili študenti in diplomanti specialne in rehabilitacijske pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani s pomočjo in v sodelovanju z invalidskim podjetjem Želva in Zvezo Sožitje, ki je knjigo tudi izdala.
Vsa vsebina originalnega besedila je zajeta v lahko berljivi priredbi. Prirejevalci so dodali tudi dodatno razlago vsebine vsakega člena. Težje besede ali besedne zveze, ki se v besedilu pogosto pojavljajo, npr. državljan, sodnik, poslanec, državni zbor, so dodatno pojasnili v slovarju težjih besed na koncu knjige. Če je beseda v besedilu odebeljena, potem bralec ve, da lahko najde njeno razlago prav tam. Besedilo spremljajo tudi ilustracije z opisi, ki bralcu še dodatno pomagajo pri razumevanju vsebine.
Lahko berljivo Ustavo RS lahko brezplačno berete z malimi ali velikimi tiskanimi črkami na spletni strani Zveze Sožitje.
Več o prilagajanju slovenske ustave v lahko berljivo različico lahko preberete v pogovoru z Živo Jakšič, vodjo projekta.
Ustava v slovenskem znakovnem jeziku
V letošnjem letu je bila Ustava RS dopolnjena z 62. a členom, ki pravi: »Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluho-slepih ureja zakon.«
Prirejanja Ustave RS v slovenski znakovni jezik so se lotili na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenija.
Nekaj vprašanj o tem smo zastavili Tini Grošelj in Valeriji Škof, ki sta pri projektu aktivno sodelovali.
Zakaj ste se na ZDGNS odločili, da boste v slovenski znakovni jezik prilagodili različico ustave v lahkem branju?
Valerija Škof: Lahko berljivo različico smo izbrali predvsem zato, ker je sicer naša ustava precej dolga in običajnim državljanom, ki niso študirali prava, lahko tudi težko razumljiva. Zato je urednica Tina Grošelj prišla na idejo, da bi bilo najboljše priredbo narediti na osnovi ustave v lahkem branju. To so razvili pri Zvezi Sožitje. V proces so bili vključeni testni bralci, osebe z motnjo v duševnem razvoju. Za svoje delo so porabili kar pet let, tako da jim vse iz srca čestitamo in izrekamo veliko pohvalo, da so se lotili tako zahtevnega projekta in ga pripeljali do konca. Predvsem pa sem mnenja, da bi lahko bila vsa zakonodaja spisana v lahkem branju, saj je materija tako poenostavljena, da postane njeno branje v pravi užitek. Mi smo tako od njih prevzeli ustavo v lahkem branju, ki je izšla v tiskani obliki. Na uporabo so nam dali tudi ilustracije.
Kako je torej potekalo pretvarjanje slovenske ustave v znakovni jezik?
Tina Grošelj: Kolegica Valerija Škof se je nato lotila priprav. 174 členov je študirala in vadila pretvorbo v znakovni jezik približno 14 dni. Ko je brala besedilo, je ugotovila, da za naslednje besede še ni bilo kretnje: občila, ugovor vesti, lastnina, javno dobro, barje, obrambna sila, delojemalec, odpoklicati, poverilno pismo, izglasovati, pravnomočen, poroštvo, nosilec ... Tako da je potem te kretnje skupaj s skupino za razvoj znakovnega jezika, ki deluje pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, razvila in jih nato pri kretanju členov tudi uporabila. Snemanja vseh napovedi 174 členov je trajalo ves teden. Vse to je snemal Sašo Letonja, nato je posnetke naložil na server in začel z montažo. Člen za členom. Rezal je kretnje, dodajal ilustracije, nato še podnapise. In nato smo naročili še bralca Luko Počivalška, ki je ves teden porabil za priprave, nato pa še toliko časa, da je v zvočnem studiu vseh 174 členov tudi prebral. Sašo Letonja je nato vse te posnetke naložil na računalnik, izrezal napake in nato se začne še usklajevanje kretenj, bralca in podnapisov. Skratka, gre za izjemno dolgotrajen projekt. Vse skupaj nam bo vzelo okvirno tri mesece časa, saj ta priredba ni edina stvar, ki jo delamo v naši produkciji.
Kje in kdaj bo ustava v znakovnem jeziku dostopna?
Tina Grošelj: Dostopna ustava bo objavljena na naši Spletni TV, www.spletnatv.si, predvidoma v sredi januarja. Smo že največji del dela naredili. Zdaj poteka še integracija zvoka v posnetke, kar pa je za nas izjemno dolgotrajen postopek.
Hvala!