Skupina prostovoljcev je ustvarila inovativno komunikacijsko napravo,ki bo gluhoslepim omogočila, da bodo lahko prebirali sporočila, ki jih z uporabo tipkovnice napiše druga slišeča in videča oseba. Inovativnega pripomočkase je že pred časom domislila Simona Gerenčer Pegan, ki življenje in potrebe gluhoslepih dobro pozna. Je soustanoviteljica Društva gluhoslepih Slovenije DLAN in avtorica knjige Osebe z gluhoslepoto in načini sporazumevanja, za delo z osebami z gluhoslepoto pa se je usposabljala v Zagrebu, Budimpešti in Kanadi.
Komunikacijska naprava, ki ste jo ustvarili, bo gluhoslepim v veliko pomoč. Kako ste razvili zamisel?
Zamisel za razvoj komunikacijske naprave za osebe z gluhoslepoto je v meni tlela že nekaj časa. Potem pa sem 6. novembra 2013 srečala gospoda Poljanška in lahko rečem le, da smo se strokovnjaki iz različnih področij srečali na pravem kraju ob pravem času. V manj kot letudni smo komunikacijsko napravo 15. aprila 2014 predstavili tudi na Dnevih slovenske informatike, pred kratkim pa šena devetem Forumu inovacij. Vsekakor je to velik uspeh in pohvalno za vse, ki so sodelovali v projektu.
Od zamisli do uresničitve je bila dolga pot. Kdo vse je sodeloval pri projektu?
V projektu so poleg mene sodelovali strokovnjaki s svojega področja:Sašo Poljanšek, Tine Uršič,Stepan Jirka, Igor Poljanšek in David Fister. Vsi soizjemno srčni ljudje, ki so svoj prosti čas, voljo in znanjevlagali v izdelavo komunikacijske naprave za osebe z gluhoslepoto. Povrhu pa so še sami krili vse materialne stroške za izdelavo prototipa te naprave. Pravzaprav nobeden izmed njih ni natančno vedel, ali bo naprava res učinkovita za ciljno skupino. Vseskozi pa smo verjeli in upali, da bo tako. Po mojih dolgoletnih izkušnjah z osebami z gluhoslepoto sem bila prepričana, da bo naprava učinkovita.
Gluhoslepota je zelo heterogeno področje, zato je takšna naprava ali kakšen drug tehnični pripomoček uporaben le za del gluhoslepih. Komu je torej namenjena?
Komunikacijska naprava je namenjena osebam z gluhoslepoto, ki poznajo črke in so pismeni ali vsaj deloma pismeni. Lahko jo uporabljajo tako osebe s prirojeno, pridobljeno ali starostno gluhoslepoto. Je primerna za osebe, ki imajo zelo otežen dostop do informacij in sporazumevanja z okolico, torej tudi za tiste, ki so popolnoma gluhoslepi. Prepričani pa smo, da se komunikacijska naprava lahko uporablja tudi širše, ne samo izključno za osebe z gluhoslepoto. Torej za vse tiste, ki so vsaj deloma pismeni in je z njimi izjemno otežen način sporazumevanja ali pa sploh ni učinkovito razvit.
Kako deluje in kako bo gluhoslepi osebi omogočila, da prebira sporočila, ki jih napiše druga slišeča in videča oseba z uporabo tipkovnice?
Komunikacijska naprava deluje na taktilni osnovi, kar pomeni, da oseba za uporabo ne potrebuje izključnoostankov vida in/ali sluha. Naprava uporablja način sporazumevanja po Dalgarnovi rokavici, kar pomeni, da so črke razporejene po prstih in dlani. Na konicah prstov so razporejeni samoglasniki, preostale črke pa si sledijo po preprostem zaporedju. S pritiskom na označeno mesto na roki, ki predstavlja posamezno črko, oseba z gluhoslepoto prejema informacijo. Če želi uporabnik sporočiti besedo »sonce«, to naredi s pritiskom posameznih črk na roki osebe z gluhoslepoto. Tako se hkrati širi tudi socialna mreža oseb z gluhoslepoto, kajti z njimi lahko vstopijo v stik in se sporazumevajo tudi tisti, ki so slišeči in videči in nimajo znanja o načinih pristopa ter sporazumevanju z osebami z gluhoslepoto. Naprava je prilagojena roki posameznega uporabnika, tako da se dlan in prsti stikajo z zunanjim delom naprave. Na prototipu so nameščeni manjši vibratorji; te bomo v prihodnje zamenjali s selenoidi, ki bodo simulirali pritisk prsta. Na spodnji strani naprave pa je nameščena tipkovnica, ki ima obliko roke. Pod vsako črko je vibrator, ki ob pritisku na črko strese določeno mesto na roki. Oseba z gluhoslepoto zaznava tresljaje na prstih oziroma dlani roke in tako prejema sporočilo. Enako deluje tudi povratna informacija, kjer oseba z gluhoslepoto na isto tipkovnico napiše sporočilo, ki je sogovorniku vidno na posebnem zaslonu na napravi. To je posebno pomembno za sogovornike, ki imajo ostanke vida in/ali sluha.
Se s to napravo lahko sporazumevata tudi dve gluhoslepi osebi?
Tako je. S komunikacijsko napravo je omogočeno tudi sporazumevanje med dvema osebama z gluhoslepoto. Pri tem si sogovornika pišeta sporočila z ene naprave na drugo. Poleg tega je v kombinaciji s pametnim telefonom omogočeno tudi branje SMS-sporočil ter pošiljanje kratkih sporočil. Vsa uporaba komunikacijske naprave je izključno prilagojena osebam z gluhoslepoto, ki pametnih telefonov, računalnikov in drugih zahtevnejših tehničnih pripomočkov ne bi mogli uporabljati.
Kako pa se naprava uporablja v kombinaciji s pametnim telefonom?
Za komunikacijsko napravo je bila posebej razvita mobilna aplikacija za pametne telefone, katere glavna funkcija je prav pošiljanje kratkih telefonskih sporočil, ki jih uporabnik napiše na napravo. Namenjena pa je tudi prestrezanju SMS-sporočil, ki jih uporabnik prejme na mobilni telefon, obenem pa tudi na napravo. V aplikaciji je mogoče nastaviti tudi hitrost branja sporočil, kar je posebno pomembno pri osebah, ki še niso dovolj usvojile načina sporazumevanja ter ponovnega branja sporočil. Obenem se nastavijo prednastavljene telefonske številke, na katere je mogoče pošiljati sporočila iz te naprave in nasprotno. Uporabnik komunikacijske naprave ni vezan na uporabo pametnega telefona, mora pa biti ta v bližini, da sta telefon in naprava povezana po povezavi Bluetooth.
Bo naprava osebam z gluhoslepoto finančno dostopna, saj vemo, da mnogi živijo na skrajnem robu preživetja?
Strinjam se, da je mnogo oseb z gluhoslepoto ne le na skrajnem socialnem obrobju, temveč tudi na robu preživetja. Prav zato je bil naš namen izdelati napravo, ki bo dostopna vsem, ki bi jim bila v pomoč in jo bodo želeli uporabljati. Trenutno smo izdelali prvi delujoč prototip, ki ga je treba v vzdržljivosti in obliki po preizkusu oseb z gluhoslepoto še malo izboljšati.
Računate tudi na pomoč države?
Vsakršna pomoč je dobrodošla. Zlasti pa bi si zelo želeli najti sponzorja, ki je pripravljen financirati vsaj stroške razvoja in materiala zaod pet do osem prototipnih naprav, ki bi jih lahko izdelali ter oddali uporabnikom v testiranje. x
Vesna Pfeiffer
