Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.Konec tedna bomo s premikom urnih kazalcev najverjetneje zadnjič prešli s poletnega na zimski čas. Že vrsto let namreč v evropskem parlamentu ob vsakem premikanju urnih kazalec potekajo razprave in pozivi k odpravi tega početja. Ker so mnenja strokovnjakov deljena, je Evropska komisija povprašala še ljudi in dobila rekordnih 4,6 milijona odgovorov. Desetkrat več kot pri kateremkoli drugem posvetovanju. In kar 84 odstotkov jih je podprlo odpravo sezonskega premikanja ure.
V nedeljo bomo prešli s poletnega na zimski čas in kazalce na uri premaknili za uro nazaj, torej s 3. na 2. uro zjutraj, kar pomeni, da bomo lahko spali eno uro dlje. Že nekaj časa teče med evropskimi poslanci debata, da bi premik ure morali ukiniti, saj to znanstveno dokazano botruje zdravstvenim težavam, obenem pa ne prinaša prihranka pri porabi energije, zaradi česar je pravzaprav bil sploh uveden premik ure. Evropska komisija je tako pred kratkim predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat na leto, članice pa naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019. Največ koristi bo po besedah komisarke Violete Bulc v prometnem sektorju, kjer je treba sedaj vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah. Pozitivne učinke pričakuje tudi v kmetijstvu. Vsaka članica naj bi komisijo do aprila 2019 uradno obvestila, ali namerava trajno uvesti poletni ali zimski čas. Anketa je pokazala, da smo Slovenke in Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se v javnem posvetovanju večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega.
Kako se je začelo
Članice EU, ki so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, so v zadnjem stoletju uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. EU je od leta 1980 postopoma sprejemala zakonodajo, s katero je odpravila različne časovne razporede nacionalnegapremikanjaure. V letu 2018 pa je namenpremikanjaureveliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, utemeljujejo predlog v Bruslju. V javnem posvetovanju, v okviru katerega je komisija prejela rekorden odziv doslej - 4,6 milijona odgovorov, se je 84 odstotkov udeležencev izreklo protipremikanjuure, še izpostavljajo v Bruslju. O predlogu bodo po pričakovanjih konec oktobra na neformalnem zasedanju v Gradcu razpravljali prometni ministri EU.
Premik ure škodi zdravju?
Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko stalni poletni čas imel negativne učinke na zdravje ljudi. Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München je posvaril, da bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar pomeni, da bodo Evropejci po njegovih besedah postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni. »Glede na znanstvene podatke ne moremo podati priporočila za ali proti poletnemu času,« sicer menita strokovnjaka za spanje iz Salzburga Manuel Schabus in Christine Blume, ki tudi trdita, da ne obstaja študija, ki bi učinkovito preučila vpliv trajnega poletnega časa na ljudi. Po njunem prepričanju, se ni bati usodnih posledic, kot jih napoveduje Roenneberg. »Ne bi smeli podcenjevati fleksibilnosti naše biološke ure. Čez leto smo sposobni kompenzirati ogromne razlike v dolžini dneva in noči in se teoretično prilagoditi tudi dnevom, ki so daljši od 24 ur," je še pojasnila Blumova, ki je tudi prepričana, da ura več teme zjutraj in ura več svetlobe zvečer najverjetneje ne bosta imeli tako drastičnih posledic na naše zdravje in družbo. V številnih regijah, na primer tudi v Franciji in Španiji, ljudje živijo v "napačnih" časovnih območjih, ne da bi to imelo resne posledice na njihovo zdravje.
Več v oddaji Koda
Komisija torej predlaga, odločajo pa članice, skupaj z evropskim parlamentom. Prvi odzivi kažejo, da večina držav predvsem želi več časa za razmislek o posledicah in za posvetovanje. Nekaj jih je predlog izrecno pozdravilo, nekatere so bile kritične. Bolj konkretna stališča bodo predstavili ministri za promet prihodnji teden na srečanju na Dunaju. Več podrobnosti pa v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 30. oktobra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.