Poslanka Jasna Murgel je sredi februarja ob podpori nekaterih poslancev vložila predlog novele Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Kot pravi, je te spremembe pripravljala več mesecev, potem ko je julija lani zaključila delo na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami.
Ena izmed najpomembnejših sprememb, ki so predlagane v zakonu, je pravica do spremljevalcev za vse otroke s posebnimi potrebami, ki takšnega spremljevalca potrebujejo v vrtcu ali šoli. »Predlagamo, da se odpravi ločevanje med stalnimi spremljevalci za gibalno ovirane otroke in začasnimi spremljevalci za druge otroke,« je pojasnila Murglova, ki velja za eno največjih bork za pravice otrok s posebnimi potrebami in invalidov nasploh v parlamentu. Ker se mandat vladi izteka, si Murglova prizadeva, da bi zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami spremenili in dopolnili po skrajšanem postopku. Vendar pa se skupina staršev, kisicer predlaganespremembe pozdravlja, ne strinja s tem, da bi poslanci sprejeli zakon po skrajšanem postopku. Spomenka Valušnik je v imenu staršev in skrbnikov otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v društvo Vesele nogice, zato kolegij predsednika Državnega zbora pozvala, naj zavrne sprejem omenjenega Zakona po skrajšanem postopku.
Aktivno so se pripravljeni vključiti v reševanje tega in vseh nadaljnjih zakonov
»Ne strinjamo se s tem, da se Zakon sprejme po skrajšanjem postopku, ker nikakor ne gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Menimo, da je potrebno Zakon sprejeti po standardnem postopku, z javno obravnavo, ki bo omogočala, da se upoštevajo pripombe vseh udeleženih v postopke usmerjanja otrok s posebnimi potrebami: ministrstva, stroka, starši, nevladne organizacije. Gre za poseganje v življenja ene najbolj ranljivih skupin v naši družbi, zato se ne moremo strinjati, da se Zakon sprejme brez javne obravnave.« Valušnikova je v pozivu še zapisala, da so nejasnosti v predlogu zakona dovolj velike, da se zakon ne sprejema po skrajšanem postopku: »Kot nevladna organizacija, ki dobro pozna problematiko otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin smo se pripravljeni aktivno vključiti v reševanje tega in vseh nadaljnjih zakonov, ki bi oziroma bodo v prihodnosti urejali njihove pravice in odločali o njihovi usodi. V kolikor želite v branje prejeti izkušnje družin, ki so v sistemu usmerjanja imele težave, vam jih z dovoljenjem staršev in skrbnikov, posredujemo,« je še zapisala predsednica društva Vesele nogice.
S skrajšanim postopkov do sprememb še v tem mandatu
Jasna Murgel je za naš portal na očitke odgovorila, da je novela Zakona namenjena izboljšanju položaja otrok s posebnimi potrebami, saj rešuje eno izmed najbolj akutnih težav, s katerimi se soočajo starši otrok s posebnimi potrebami: »Z novelo želimo odpraviti obstoječe neenakosti med otroki, ki so upravičeni do stalnega spremljevalca in otroki, ki lahko imajo le začasnega spremljevalca. Ker predlagane spremembe bistveno ne spreminjajo koncepta usmerjanja, smo predlagali skrajšani postopek, ki nam omogoča, da bo prepotrebna sprememba dejansko sprejeta še v tem mandatu. Če seja matičnega delovnega telesa, na kateri bo obravnavan zakon, ne bo opravljena marca pred plenarno sejo Državnega zbora in se bo postopek vodil po rednem postopku, bo za sprejetje zakona zmanjkalo časa. Želim si, da usoda novele zakona ne pade v negotovost. Do obravnave na odboru je več kot mesec dni časa za pripravo dopolnitev, nedvomno tudi na predlog zainteresirane javnosti in institucij oziroma organizacij. Kot vedno, se tudi v tem primeru od same vložitve predloga naprej pogovarjam z različnimi skupinami in organizacijami staršev, s katerimi poskušam doseči soglasje ali vsaj večinsko strinjanje glede spremembe, saj verjamem, da so te nujno potrebne.«
Starši otrok z avtizmom predlog poslanke Murglove podpirajo
Predlog novele zakona pa odločno podpirajo v Nevladni organizaciji za avtizem. Kot so pojasnili, bo zakon pomembno prispeval k ureditvi področja izobraževanja otrok z avtizmom. "Slovenija po obstoječem Zakonu o usmerjenju otrok s posebnimi potrebamiotrokom z avtizmom ne omogoča spremljevalca, s čimer pravno gledano kot članica EU s trenutno zakonodajo krši človekove pravice. Nekateri otroci z avtizmom potrebujejo v vrtcu in v šoli spremljevalca, kar pa jim sedanjizakon ne zagotavlja.Zdaj jim je lahko z odločbo o usmerjanju, ki jo izda Zavod za šolstvo, dodeljen le začasni spremljevalec, ki pa ni stalna oseba. Delovno mesto ni sistemizirano, kar v praksi pomeni, da otroka včasih spremlja ena oseba, drugič druga, največkrat pa nihče. Spremljevalec je za otroka z avtizmom življenjska potreba, ki mu omogoča zagotavljanje pravice do šolanja in enakovrednega vključevanja v družbo,"je pojasnilapredsednica Zveze NVO za avtizem SlovenijeSandra Bohinec Gorjak ter dodala: "Vloga spremljevalca otroka z avtizmom ni vezana zgolj na fizično pomoč, ampak na pomoč v socialni interakciji in komunikaciji, vključevanju v vodene aktivnosti, kot pomoč otroku pri reševanju problemov znotraj skupine, kot spremstvo v šolskih dejavnostih v in izven šole. Predlagamo, da so to osebe, ki majo dokončano najmanj V. stopnjo izobrazbe in opravijo dodatno izobraževanje iz avtizma, ki naj ga organizirajo pristojne državne ustanove, izvajajo pa strokovnjaki z referencami in znanjem o avtizmu. Na izobraževanju morajo spremljevalci spoznati značilnosti otrok z avtizmom, kot tudi strategije za pomoč pri učenju in vključevanju v družbo."
Vesna Pfeiffer