Avtorica tipanke je Kristina Naglost. Slika je velika dva krat en meter, tako da osebe z okvaro vida resnično lahko zatipajo vse podrobnosti in si predstavljajo vsebino.
Tipna slika je bila izdelana za magistrsko nalogo v okviru študijskega predmeta Inkluzivna pedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem pod mentorstvom Aksinje Kermauner.
»Slepi na tej sliki lahko res utipajo tisto vsebino, ki jo predstavlja,« je ob predstavitvi povedal predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec.
Težave z linearno perspektivo slike imajo predvsem osebe, ki so slepe že od rojstva. Takim moraš na poseben način predstaviti umetniško delo. »Osebe, ki so dejansko izgubile vid kasneje in niso slepe že od rojstva, teh težav nimajo. Mi smo jim s to sliko dejansko omogočili, da nimajo teh težav in si sliko tudi dejansko predstavljajo," je še povedal Miljavec.
Avtorica Kristina Naglost je na predstavitvi povedala, da jo je k izdelavi tipne slike pripeljalo predvsem to, da prikazuje Primorsko, tolminsko zgodovino, k temu pa jo je nagovorila tudi njena mentorica. "Ker je vedela, da se že 20 let ukvarjam z osebami s posebnimi potrebami, so mi blizu in jih čutim, zato sem poskušala vse to spraviti skupaj. Ogledala sem si originalno sliko v Tolminskem muzeju, njena izdelava pa je zame predstavljala res velik izziv."
Slika bo na ogled najprej v vili Bartolomei v Solkanu, kjer domuje Goriški muzej. Kasneje pa bo potovala tudi po Sloveniji in mogoče tudi po tujini. Miljavec je dejal, da bi bilo škoda, če slepi ne bi izkoristili priložnosti za ogled te tipne slike. Tipne slike v Sloveniji sicer že obstajajo, vendar niso tako velike, predvsem pa ne "tako vsebinsko močne", meni Miljavec. "Slovenski in drugi muzeji porabijo veliko denarja, da bi umetniške slike približali tudi slepim, vendar jim ne dajejo take močne vsebine, kot jo predstavljajo originali," je še poudaril.
Kako v Goriškem muzeju skrbijo za dostopnost svojih razstavnih eksponatov, smo se pogovarjali z Davidom Kožuhom, kustusom pedagogom.
Ali imate v Goriškem muzeju poleg trenutno tipne slike Srečanja še druge prilagojene eksponate, ki jih obiskovalci lahko potipajo?
Trenutno je v naših zbirkah malo prilagoditev, ker smo iz izkušenj ugotovili, da je bolj smiselno prilagajati sprotna vodstva. Imamo pa v pripravi tipni tloris Gradu Kromberk - v sodelovanju z Gimnazijo Nova Gorica. Prihodnje leto bomo odprli tudi didaktično sobo, kjer bo veliko predmetov namenjenih tipanju, sicer iz področja etnologije in zgodovine. Lani smo odprli tudi razstavo Na šverc!, kjer lahko obiskovalci določene predmete otipajo in povonjajo.
S katerimi dosežki na področju zagotavljanja dostopnosti likovne umetnosti slepim in slabovidnim se še lahko pohvalite?
Zagotovo je največji dosežek občasna razstava Igre moje mladosti, ki je bila v Vili Bartolomei od oktobra 2016 do maja 2019. Bila je to prva razstava na Primorskem prilagojena za samostojen obisk slepih. Za to razstavo smo pripravili inovativne tipne tlorise v treh jezikih, talne oznake, tipni material, opise v brajici. Razstava je bila odlično sprejeta. Poleg tega je bilo pripravljenih tudi več vodstev za slepe in slabovidne po različnih razstavah in sicer tudi po razstavah, ki sicer niso prilagojene za slepe in slabovidne.
Kakšno je bilo sodelovanje s Kristino Naglost, ki je pripravila tipanko slike Srečanje Toneta Kralja?
Sodelovanje s Kristino Naglost je bilo odlično. Predvsem je pohvalno, da je tudi sama ponotranjila potrebe slepih in tudi pripravila izdelek po nasvetih z naše strani in predvsem članov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
Tipanka, ki je nastala po sliki Toneta Kralja Srečanja, je od sobote 13. 6. v Vili Bartolomei, dodatno pa bo predstavljena v okviru Poletne muzejske noči 20. junija 2020 ob 20.30.