Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.Ljubljana je zaradi gostote poseljenosti najbolj potresno ogroženo območje v Sloveniji, opozarjajo strokovnjaki, v ogroženih stavbah pa živi okrog 80 tisoč ljudi. Posebno problematične so višje stavbe, ki bi ob potresu utrpele večjo škodo.
Tla se v Sloveniji tresejo dnevno, v zadnjih sto letih so potresi osemkrat povzročili večjo škodo. Najnevarnejša območja so Ljubljana, Zgornje Posočje in Brežice z okolico, v primeru močnejšega potresa pa so napovedi strokovnjakov najbolj črne za Ljubljano. Potencialno potresno nevarnih je v Ljubljani okoli 400 stavb, najboljogrožene so zgradili po drugi svetovni vojni, v času do sprejetja prvih predpisov o potresno odporni gradnji po skopskem potresu leta 1963, je povedal dr. Peter Fajfar, ki je slovensko potresno inženirstvoponesel v evropski in svetovni vrh.V Ljubljani je po njegovi oceni nekaj deset stavb v veliki nevarnosti, da se ob močnejšem potresu porušijo. Med drugim tudi stolpnica naŠtefanovi ulici, ki je bila zgrajenakoncem 50ih let: »Stolpnica je brez armature in po današnjih predpisih bi lahko imela mogoče dve etaži, ima pa jih 13.«Fajfar tudi pravi, da je v Ljubljani potresno ogroženih 14 šol, ena je bila zgrajena leta 1936, preostale pa v času med 1957im in 1964im letom, ko nismo imeli ustreznih predpisov o potresni varnosti. Poleg teh je v Sloveniji še 25 šol z enako arhitektonsko zasnovo.
V Posočju so v osemindvajsetih letih doživeli kar tri hude potrese
Po potresni karti je pričakovati večjo intenziteto potresov v Ljubljani z okolico, pas gre proti severozahodu čez Idrijsko hribovje proti Zgornjemu Posočju, na jugovzhodu pa sega v okolico Krškega. Najmočnejši potres v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije je bil v Zgornjem Posočju pred dvajsetimi leti in sicer z magnitudo 5,6, poškodovanih je bilo čez štiri tisoč objektov, s pomočjo države pa je bilo obnovljenih tisoč osemsto devetindvajset objektov. Obnova je trajala deset let. Državna tehnična pisarna je morala sistem obnove postaviti takorekoč iz ničle. V Posočju so v osemindvajsetih letih doživeli kar tri hude potrese, spomnimo se furlanskega potresa leta 1976, velikonočnega leta 1998 in potresa, ki je to območje prizadel leta 2004. Obnova gre letos v petnajsto leto, zaključila pa naj bi se v dveh letih. V obnovi je bilo doslej porabljeno skoraj sedemdeset milijonov evrov, v program obnove je bilo uvrščeno sedemsto sedemdeset objektov, od tega je tristo štiriinštirideset objektov zaključenih. Trenutno je v postopkih osemindevetdeset objektov, ostali lastniki pa se za obnovo niso odločili ali pa jim državna pomoč ne pripada.
Uvedba potresne izkaznice?
Nesporno dejstvo je, da je potrese nemogoče napovedati, zato je gradnja protipotresnih zgradb in sanacija nevarnih stavb med najboljšimi načini zaščite in zmanjšanja števila žrtev in škode. Gradbena inženirka iz Trsta Ljuba Sancin se v svojem doktorskem študiju posveča prav protipotresni varnosti pravi, da so tudi v Italiji najbolj problematične tiste stavbe, ki niso bile nikoli saniran: »Teh stavb je veliko, ker pa je strošek dokaj velik, se za sanacijo ne odločijo. Zato so v Italiji uvedli finančno olajšavo Sizma bonus, ki povrne tudi do 85 odstotkov stroška za protipotresno sanacijo. Je pa vedno potrebno preveriti, ali je potresna sanacija ekonomsko smiselna. Večkrat ni, morda se bolj splača objekt porušiti in zgraditi novega.« Sancinova tudi meni, da bi uvedba potresne izkaznice po vzoru energetske, vsekakor bila smiselna, saj bi vplivala na zavest ljudi glede protipotresne varnosti. »Potres pride enkrat vsake toliko in po navadi ljudje med enim in drugim potresom pozabijo, kaj se je zgodilo.«
Več v oddaji Koda
V Ljubljani, ki je potresno najbolj ogroženo slovensko mesto, bi se sanacije morali lotiti sistemsko in nemudoma, opozarjajo strokovnjaki. Ne gre samo za 15 stolpnic in 14 šol, pomanjkljiva potresna varnost je tudi v starem mestnem jedru–kdaj bosta mesto in država naredila konkretne korake? Na kakšen način lahko saniramo potresno nevarne objekte, koliko stane taka sanacija in zakaj je nismo začeli izvajati že v preteklosti, denimo ob energetski sanaciji? Podrobnosti v današnji oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 8. januarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.