Za zadostne kadrovske in diagnostične kapacitete v zdravstvu, ki bi omogočale čim prejšnjo diagnozo Alzheimerjeve bolezni v najzgodnejših fazah bolezni, bi potrebovali resen finančni vložek in sistemsko ukrepanje v zdravstvu.
Diagnosticiranje Alzheimerjeve bolezni prek likvorja lahko danes, da pocenijo postopek, traja tudi več mesecev, saj se opravlja analiza vzorcev v seriji in ne za vsak posamezni vzorec. A z obstoječimi zdravili, protidementiki, lahko začnejo zdraviti takoj, ko je pri osebi postavljena diagnoza na podlagi kliničnih znakov.
"Ampak ko bo enkrat na voljo biološko zdravilo, če ga bomo prihodnje leto res dobili, takrat večmesečno čakanje na diagnozo iz laboratorijskih analiz likvorja ne bo več sprejemljivo," poudarja nevrolog iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki se poglobljeno ukvarja z bolniki z demencami, Martin Rakuša.
Na trg prihaja namreč novo zdravilo aducanumab, ki mu je ameriški urad za hrano in zdravila (FDA) letos dal dovoljenje za pogojno uporabo, Evropska agencija za zdravila (EMA) pa o dovoljenju za promet s tem zdravilom v EU še odloča. Gre za prvo zdravilo, ki ne le odpravlja simptome bolezni, ampak bolezen tudi zdravi.
Da bi lahko prišli do - kadrovskih, diagnostičnih - kapacitet v zdravstvu, ki bi omogočale čim prejšnjo diagnozo osebam z Alzheimerjevo boleznijo v najzgodnejših fazah bolezni, bi po besedah Rakuše potrebovali resen finančni vložek in sistemsko ukrepanje v zdravstvu.
"Če celostno vzamete, koliko stane oskrba enega bolnika z demenco in koliko ti diagnostični postopki, je diagnostika poceni," je dodal in opozoril tako na finančni pomen zgodnjega odkrivanja bolezni kot tudi pomen tega za vsakega bolnika in njegove svojce, če s tem za vsaj dve leti preprečite, da gre bolnik v dom starejših občanov, ampak sam normalno funkcionira doma po nekim minimalnim nadzorom.
Kot je dodala predsednica društva Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec, skrb za vsako osebo z napredovalo demenco pade na tri ali štiri osebe, ponavadi gre za družinske člane. "Demenca je najdražja bolezen na svetu, ker dolgo traja, svojci so izčrpani in ker do zdaj ni bilo učinkovitega zdravila. Zato je pomembno, da država sprejme strategijo, da bomo določili, kako bomo reševali te stvari," je poudarila.
Pripravlja se nova strategija, višina sredstev za ukrepanje še ni znana
Priprava predloga nove strategije, ki bo napisana za obdobje do 2030, je po napovedih ministrstva za zdravje načrtovana do 15. decembra. Predvidoma bo sestavni del strategije tudi akcijski načrt za obdobje najmanj dveh let, ki bo vseboval tudi oceno potrebnih finančnih sredstev. "Višina sredstev bo odvisna od vrste in števila ukrepov, ki pa še niso opredeljeni," navajajo na ministrstvu.
Vzpostavitev registra demence
Eden od ciljev tudi nove strategije bo vzpostavitev registra demence. Register je namreč pomemben zato, saj se brez ustreznih podatkovnih baz ne morejo kakovostno in učinkovito načrtovati in izvajati nobene strateške zdravstvene politike, torej tudi strategija za obvladovanje demence.
A kot opozarja Rakuša, bi morali pred vzpostavitvijo registra rešiti omenjene težave glede kadra in diagnostike, sicer vzpostavitev ne bo ničesar doprinesla, saj v njem ne bo pravih in kakovostnih podatkov.
Stroški zdravljenja demence
Potrebo po ukrepanju in ciljanih politikah nakazujejo tudi podatki o stroških demence. Za zdravljenje demence je bilo lani v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije izdanih 89.356 receptov v skupni vrednosti 4,4 milijona evrov. V bolnišnicah pa sta bila v letu 2020 hospitalizirana 102 bolnika zaradi demence, stroški njihovega v povprečju 11-dnevnega zdravljenja so znašali 678.927 evrov.
A gre pri tem le za neposredne stroške zaradi zdravljenja. Za celotne - neposredne in posredne - obstajajo le ocene, strošek slabega duševnega zdravja naj bi tako presegal štiri odstotke BDP. Raziskava o stroških bolezni možganov, ki so jo raziskovalci (Bon in drugi) opravili za Slovenijo v letu 2010, kaže, da znašajo neposredni in posredni stroški vseh (torej ne le demenc) bolezni možganov 2,425 milijarde evrov.
Covid-19 pri težjem poteku vpliva na kognitivne funkcije, a stanje večinoma reverzibilno
Stanje na področju demence se utegne vsaj kratko in srednjeročno poslabšati zaradi epidemije covida-19, opozarja Lukič Zlobčeva. Vedno bolj je namreč jasno, da covid-19 napada možgane. Tako predsednica društva Spominčica napoveduje, da bo to hud izziv za prihodnje, saj je pričakovati še več oseb z demenco.
Rakuša pa je pojasnil, da covid-19 resda lahko vpliva na kognitivne funkcije posameznika, tudi če prej ni imel nobenih težav. Kako vpliva, je med drugim odvisno od poteka bolezni - če je bolnik pristal na ventilatorju, je jasno, da bo pri njem prišlo do kognitivnega upada, kot bi prišlo pri tako hudem prebolevanju katerega koli drugega virusnega obolenja.
Zakaj imajo bolniki po prebolelem covidu t. i. meglo v glavi, pa še ni popolnoma jasno. Rakuša opozarja, da novega koronavirusa doslej še niso izolirali iz likvorja, kar pomeni, da ne deluje kot nevrotoksin. Je pa dejstvo, da citokinska nevihta, ki je razmeroma pogosto stanje ob prebolevanju covida-19, povzroča poškodbe in okvare žil, tudi v možganih.
Ko so slikali možgane teh bolnikov, so opazili značilne spremembe na možganih - v čelnem režnju so imeli zmanjšan metabolizem. Razveseljujoče je, da se to stanje pri večini bolnikov popravi. Je pa dejstvo, da bo gotovo ostal kakšen odstotek bolnikov, pri katerih bo bolezen pustila trajne posledice na možganih, je še pojasnil Rakuša.