Pred kratkim sta se projektu na Gorenjskem pridružili tudi občini Gorje in Kranjska Gora, skupaj pa je v projekt vključenih 74 občin. Kot je ob današnji predstavitvi razvoja projekta v občini Bohinj povedal bohinjski župan Jože Sodja, na območju Bohinja v preteklosti pri novogradnjah niso uporabljali pripomočkov, ki bi bili v pomoč gibalno oviranim. V zadnjih letih temu posvečajo več pozornosti in javne objekte opremljajo tako, da jih lahko uporabljajo tudi funkcionalne ovirane osebe.
Predsednica društva Invalid Bohinj, ki združuje 260 invalidov, Frančiška Kramar je pojasnila, da imajo invalidi v Bohinju precejšnje težave zaradi nedostopnosti nekaterih objektov. Stvari se premikajo v pravo smer, vendar je še veliko za postoriti za izboljšanje dostopnosti, je opozorila. Tega se zaveda tudi župan. Med najbolj kritični objekti je omenil občinsko stavbo, kjer so sicer uredili dostop, vendar pa v stavbi ni dvigala. Urediti je treba tudi dostopnost kulturnega doma v Bohinjski Bistrici, kjer ni klančine. Tudi v prejšnji teden odprti Bohinjski hiši, kjer je potekala današnja predstavitev projekta, uporabljajo začasno rešitev. Gre namreč za nekdanji vrtec, kjer zaenkrat samo poskusno izvajajo programe medgeneracijskega centra. Kot je izpostavil župan, morajo v tem času urediti klančine in dvigalo, saj gre za objekt, ki je v veliki meri namenjen starejšim in težje mobilnim. "Pogrešamo tudi ureditev pločnikov in prehodov za pešce. Zato smo sklenili, da bomo pri vsaki novogradnji ali popravilu ceste vsaj na prehodih za pešce poskušali postaviti pripomočke za slepe in težko gibljive," je povedal župan, ki računa, da bodo tudi s pomočjo projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi prišli do spoznanj, kje je potrebno kaj urediti in na kakšen način.
Katarina Košnik z oddelka za družbene dejavnosti na Občini Bohinj pričakuje, da bodo s pomočjo projekta prišli do konkretnih informacij, ki jim bodo v veliko pomoč pri nadaljnjem urejanju Bohinjske Bistrice. Velik poudarek bodo dali temu, da bodo objekti in površine vsem enako dostopni.
Kot je povedal vodja projekta na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Vojmir Drašler, Geodetski inštitut Slovenije poskrbi za prikaz celotnega prostora, nato sledi pregled terena in dostopnosti infrastrukture za invalide tudi s pomočjo samih invalidov. Na podlagi ugotovitev pripravijo možne rešitve za boljši dostop do javnih objektov, potniškega prometa in drugih javnih površin. Drašler je pojasnil, da marsikje po državi ustrezna dostopnost še ni zagotovljena, se pa zadeve v zadnjih letih relativno hitro izboljšujejo, tudi s pomočjo omenjenega projekta, ki poteka že od leta 2016. Vanj se je doslej vključilo 74 občin, ki imajo skupaj okoli 1,4 milijona prebivalcev. Cilj je k projektu pritegniti vseh 212 slovenskih občin.