Ob mednarodnem dnevu invalidov se pozivi k spoštovanju konvencije ZN o pravicah invalidov kar vrstijo. Agenda 2030 z zavezo, da ne bo nihče ostal brez pomoči, pomeni zavezo prizadevanjem za zmanjšanje neenakosti, opozarjajo ZN. Vendar so človekove pravice invalidov v Sloveniji ogrožene, zaskrbljeno opozarja Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Med prebivalci Slovenije je invalidov približno 12 do 13 odstotkov, v Evropski uniji ima več kot 80 milijonov ljudi določeno stopnjo invalidnosti, v svetu pa več kot milijarda. Generalna skupščina ZN je 3. december razglasila za mednarodni dan invalidov leta 1992.
Zaveza iz agende, da ne bo nihče ostal brez pomoči, pomeni tudi zavezo prizadevanjem za širjenje pomena, ki ga imajo socialna, gospodarska in politična vključenost ljudi z oviranostmi, opozarja generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres v poslanici ob današnjem mednarodnem dnevu invalidov, ki poteka pod geslom Opolnomočimo ljudi z oviranostmi in zagotovimo njihovo vključenost in enakost. To pa tudi pomeni vključevanje mnenj in pripomb ljudi z oviranostmi v nacionalne politike. Vendar se v Sloveniji konvencija ne uresničuje v zadostni meri in je raven uresničevanja pravic invalidov glede na možnosti veliko prenizka, opozarja Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Zato državi sporoča, da so človekove pravice invalidov ogrožene predvsem zaradi visoke stopnje revščine in socialne izključenosti, zmanjšanja financiranja posebnih socialnih programov invalidskih organizacij in nezadostnega posvetovanja z invalidskimi organizacijami pri pripravi in izvajanju zakonodaje in politik. Ugotovitve o ogroženosti človekovih pravic invalidov v Sloveniji potrjuje tudi odbor ZN o pravicah invalidov, ki je bil v aprila objavljenih Zaključnih ugotovitvah kritičen do izvajanja konvencije. NSIOS od države tako zahteva, da takoj dvigne invalidnine, dodatek za pomoč in postrežbo in druge prejemke, ki se ne usklajujejo niti z rastjo življenjskih stroškov. Poleg tega naj zagotovi stabilno financiranje posebnih socialnih programov invalidskih organizacij ter dosledno spoštuje obvezo o temeljitem posvetovanju s predstavniki invalidov in načelo Nič o invalidih brez invalidov.
Evropo brez ovir za vse evropske državljanke in državljane
Evropski parlament in Evropski svet sta sicer pred nekaj tedni dosegla začasni dogovor, ki naj bi bil dokončno oblikovan v naslednjih tednih, z njim pa se bo izboljšalo življenje invalidnih oseb po Evropi. Proizvodi in storitve, denimo telefoni, računalniki, e-knjige in e-trgovina, bodo zanje kmalu postali dostopnejši, je spomnila evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen. Tako bo EU po njenih besedah postala največji svetovni trg dostopnih proizvodov in storitev. Gre za konkretno uresničitev evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010-2020, katere cilj je ustvariti Evropo brez ovir za vse evropske državljanke in državljane, je izpostavila. Napredek pri izvajanju konvencije ZN pa se v letošnjem letu kaže tudi v tem, da so zdaj vse članice EU pogodbenice te konvencije, je še spomnila evropska komisarka.
Po novih zakonih bo nekaterim invalidom lažje
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je predstavilo novosti, ki jih prinašata zakon o socialnem vključevanju invalidov in zakon o osebni asistenci, ki bosta začela veljati z novim letom. Osebna asistenca, ki so jo do zdaj financirali preko programov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo ponovem zakonska pravica, jepojasnila ministrica za delo Ksenija Klampfer. Upravičenci bodo imeli pravico do osebne asistence najmanj 30 ur tedensko in pravico do komunikacijskega dodatka za slepe, gluhe in gluhoslepe. Slednjo bodo upravičenci lahko izkoristili v obliki osebne asistence v obsegu 30 ur mesečno ali pa bodo dobili denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb v višini 146 evrov. Ministrstvo bo letos za izvajanje osebne asistence preko programov namenilo nekaj manj kot 3,4 milijona evrov, ocenjujejo pa, da bodo prihodnje leto za financiranje osebne asistence za približno 500 uporabnikov namenili približno 15,6 milijona evrov in za financiranje komunikacijskega dodatka v obliki denarnega nadomestila za približno 1000 uporabnikov 1,7 milijona evrov.
Zakon širi krog invalidov s pravicami
Zakon o socialnem vključevanju invalidov širi krog invalidov s pravicami na avtiste, na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in na gluhoslepe. S širitvijo kroga upravičencev želijo reševati predvsem težave mladih, pri katerih pride do hude invalidnosti še pred prvo zaposlitvijo in zato ne dobijo pravic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Status invalida po veljavnem zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983 je imelo novembra 6651 ljudi, po novem zakonu pa se bo število povečalo na približno 7000 ljudi, pravijo na ministrstvu. Invalidi bodo imeli pravico do nadomestila za invalidnost v višini seštevka denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Za pridobitev nadomestila po novem sedanjim prejemnikom nadomestila ni treba storiti ničesar, novi upravičenci pa bodo vlogedali na krajevno pristojnem centru za socialno delo kot do zdaj. Proračunska sredstva za nadomestilo za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo bodo z letošnjih približno 40 milijonov evrov prihodnje leto povišali na približno 60 milijonov evrov.
V.P.