Oddajo Posebna ponudba je v novi sezoni mogoče spremljati tudi v slovenskem znakovnem jeziku. Gluhi gledalci edino potrošniško oddajo v Sloveniji tako lahko sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gleda na TVS1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tema oddaje, ki jo boste lahko spremljali v soboto, 23. aprila, je protitobačna zakonodaja.
V Sloveniji kadi skoraj četrtina vseh ljudi, številke o škodljivosti kajenja pa so strašljive. Zaradi s kajenjem povezanih bolezni dnevno umre deset ljudi, vsak četrti je ob smrti mlajši od 60 let. Samo rak pljuč, ki je v skoraj 90 odstotkih posledica kajenja, vsako leto vzame okoli 1100 življenj. Od zadnje spremembe tobačne zakonodaje se število kadilcev v Sloveniji ni bistveno spremenilo, zato država zdaj predlaga eno najstrožjih protikadilskih zakonodaj v svetu. Do 20. maja mora Slovenija v svoj pravni red vnesti evropsko direktivo, ki zaostruje pogoje prodaje in oglaševanja tobačnih izdelkov. Ta med drugim zahteva uvedbo velikih slikovno-besedilnih zdravstvenih opozoril na cigaretnih škatlicah, prepoved značilnih okusov in ukrepe za zmanjševanje nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki. Slovenija pa se je, kot že rečeno, odločila še za dodatne ukrepe: med drugim prepoved oglaševanja, razstavljanja in promocije, uvedbo licenc za prodajalce, enotno embalažo, prepoved kajenja v zasebnih vozilih ob navzočnosti mladoletnika, izenačitev elektronskih cigaret z drugimi tobačnimi izdelki in uvedbo tobačnega centa.
Cena vpliva na število kadilcev
Med predlaganimi ukrepi je po mnenju ministrstva eden pomembnejših prav tobačni cent v višini pol evra. »Sploh med mladimi ima največji vpliv na kajenje cena. Z dvigom trošarin in uvedbi dodatnega centa, ki bi zvišal ceno tobačnih izdelkov, bi v prvih petih po sprejetju ukrepa zmanjšali kajenje za 10 in pol odstotkov, v 40 letih pa celo do 21 odstotkov,« meni Vesna Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje. Kristina Maurer Stender iz Svetovne zdravstvene organizacije ob tem opozarja, da je naša država manj uspešna pri tako imenovanih javnih kampanjah: »Komunikacija z ljudmi, ki volijo politike in oblikujejo javno mnenje v državi, je zelo pomembna. Ljudje velikokrat ne vedo, kaj tobak povzroča odraslim, otrokom. Kaj povzroča izpostavljenost tobaku, če odrasli kadijo doma. Ti vplivi so zelo negativni, in šele ko to veš, se lahko odločiš.« Na ministrstvu za zdravje sicer odgovarjajo, da imajo na letni ravni za programe ozaveščanja, ki jih večinoma izvajajo nevladne organizacije, na voljo 50 tisoč evrov. Dodatnih 20 tisoč evrov pa dobijo za oglaševanje številke za odvajanje od kajenja. Podatek, da imajo v sosednji Avstriji v te namene na voljo 12 milijonov in pol evrov, pove veliko.
Cilj: zmanjšati število pokajenih cigaret za 30 odstotkov
Država si je zadala cilj, da bi do leta 2025 zmanjšali število pokajenih cigaret za 30 odstotkov, danes jih pokadimo okoli 5 milijard. »Slovenija je izbrala celosten pristop, in pri tem ni edina. Kar nekaj držav v Evropi se je odločilo za podoben način zmanjševanja števila kadilcev. Gre za to, da ne boste uvedli le visokih trošarin, ki vodijo do visokih cen tobačnih izdelkov, ali pa prepovedali kajenje na javnih mestih, ampak je Slovenija k problematiki pristopila bolj celostno. In to je najučinkovitejši pristop,« ocenjuje Kristina Maurer Stender iz Svetovne zdravstvene organizacije. Tako strog zakon je doslej sprejela zgolj Avstralija, Robert Eckford iz največje nevladne organizacije na svetu, Kampanje za otroke brez tobaka, pa pravi, da Slovenije ne bi smelo skrbeti, da bo poleg Avstralije edina: »Veliko je držav, ki bodo kmalu sprejele podoben zakon. Velika Britanija, Francija, Irska in Madžarska ga bodo zagotovo sprejele do maja. Norveška načrtuje sprejetje podobnega zakona v oktobru, v Čilu in na Novi Zelandiji je v parlamentarni obravnavi, zelo intenzivno predlog pripravljajo v Kanadi, tako da Slovenija ne bo osamljena.«
Med pomisleki večinoma opozorila o črnem trgu
Javnega nasprotovanja predlaganega protitobačnega zakona v času javne razprave ni bilo zaznati, so pa nekatere skupine izrazile svoje pomisleke do nekaterih rešitev. Predavatelj na fakulteti za varnostne vede in nekdanji prvi mož Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Iztok Podbregar meni, da vodijo ti ukrepi le v krepitev črnega trga in kriminalnih združb. Tudi v Združenju vejperjev Slovenije opozarjajo na porast črnega trga, če bodo predlagani protitobačni ukrepi sprejeti. Posebej pa so zaskrbljeni nad enačenjem ukrepov pri omejevanju elektronskih cigaret z omejevanjem tobaka in tobačnih izdelkov. Ugotavljajo, da bo sprejetje takšnih ukrepov okrnilo dostopnost elektronskih cigaret v Sloveniji »v meri, ki krši ustavne pravice vejperjev, to je uporabnikov elektronskih cigaret, in kadilcev, ki bi z elektronsko cigareto opuščali ali zmanjševali kajenje«.
Več v oddaji Posebna ponudba
Zakaj se je Slovenija odločila za eno najstrožjih protitobačnih zakonodaj na svetu? Bodo višje cene, grozljive slike razpadajočih pljuč na enotni embalaži in popolna prepoved oglaševanja ustvarile družbo brez tobaka z manj kot 5 odstotki kadilcev? Bo država poleg uvedbe strožje zakonodaje namenila več denarja za ozaveščanje ciljnih skupin o škodljivosti kajenja? O vsem tem v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste v slovenskem znakovnem jeziku lahko spremljali tudi to soboto, 23. aprila ob 17.20 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. x
V.P.