Okoli tri tisoč osebnih asistentov, ki v Sloveniji vsakodnevno tudi v času epidemije pomagajo invalidom, pri nudenju pomoči ne morejo ohranjati varne razdalje. Iz mnogih invalidskih organizacij poročajo, da je zaščitne opreme premalo, v Sončku pa so se šivanja mask lotili tudi sami, pravi direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik.
Zveza Sonček je eden večjih izvajalcev osebne asistence. Koliko osebnih asistentov imate in koliko jih tudi v času epidemije opravlja svoje delo?
Zveza Sonček ima trenutno 74 osebnih asistentov, od katerih jih večina opravlja svoje delo. Trije osebni asistenti so zaradi poškodb ali bolezni na bolniški, dva osebna asistenta sta zaradi višje sile, to je varstva otrok, doma. Ostali trije osebni asistenti, ki zaradi preventivnih ukrepov uporabnikov oziroma družinskih članov uporabnikov ne izvajajo osebne asistence na domu pri »primarnem« uporabniku, so bili po dogovoru z drugimi uporabniki razporejeni k tistim, pri katerih je prišlo do izpada osebnih asistentov, ali pa se je povečala potreba po osebni asistenci zaradi zaprtja enot Varstveno delovnih centrov (VDC). S podjemnimi pogodbami smo angažirali dodatne osebne asistente, ki so že v preteklosti izvajali osebno asistenco in izpolnjujejo pogoje za to delo. Trenutno en osebni asistent čaka na delo doma.
Imate dovolj zaščitne opreme za uporabnike osebne asistence in tudi osebne asistente?
O preventivnih in samozaščitnih ukrepih smo v naši organizaciji obveščali vse zaposlene ter tudi uporabnike in osebne asistente že v drugem tednu meseca marca. Uporabniki in družinski člani so večinoma sami poskrbeli za razkužila in osnovno zaščitno opremo. Tistim, ki pa si niso zagotovili razkužil in osnovne opreme, omogočamo, da jo v manjših količinah prevzamejo v naših Centrih Sonček po Sloveniji. Zadnji marčevski dan smo dobili dodatne količine kirurških zaščitnih mask, ki jih v skladu z navodili uporabljajo zaposleni v stanovanjskih skupinah. Sodelavci v dnevnih centrih pa že teden dni šivajo tekstilne maske za druge sodelavce, družinske člane in ostale, ki jih želijo uporabljati. Menim, da je preventivno in samozaščitno ravnanje z izvajanjem vseh javno objavljenih ukrepov temeljno za preprečevanje širjenja okužbe.
Pri ranljivih skupinah je verjetnost težjega poteka bolezni covid-19 večja kot pri drugih. Ste seznanjeni s kakšnim primerom okužbe med člani Sončka?
Trenutno nimamo podatka, da bi bil kak uporabnik osebne asistence ali uporabnik ostalih socialno varstvenih storitev v Zvezi Sonček pozitiven oziroma je zbolel za COVID-19. Kot smo zvedeli od staršev, sta bila na testiranjih dva starša dveh uporabnikov, gre za enega starša uporabnika osebne asistence in starša uporabnika VDC-ja, pozitivna in sta verjetno v blažji obliki zbolela že pred dnevi, saj ne poročajo o prenosu okužbe na uporabnike. Starša tudi nimata resnejših zdravstvenih težav.
V Sonček je vključenih kar 4000 članov, večina je doma. Kaj vam sporočajo vaši člani, s katerimi težavami se še soočajo v času epidemije?
Družine z otroki in odraslimi s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi se srečujejo z enakimi težavami kot vse družine. Zaradi omejenih možnosti gibanja in druženja se pojavljajo stiske in napetosti tako pri osebah z invalidnostjo, kot tudi njihovih družinskih članih. Člani spoštujejo predpisana navodila in ukrepe. Uporabniki, ki se trenutno ne morejo vključevati v VDC-je, pogrešajo dnevne aktivnosti in delo, zato sodelavce, vodje in tudi mene dnevno sprašujejo, kdaj bodo lahko zopet prišli na delo v njihov Center Sonček. Uporabniki osebne asistence imajo zagotovljeno storitev, ki pa je večinoma omejena na aktivnosti doma ali v neposredni bližini doma. Večina pogreša popoldanske in prostočasne aktivnosti za otroke, mladostnike in odrasle, saj so različne delavnice, plavanja, jahanja, terapije in druga druženja oziroma interesne dejavnosti v vseh društvih in centrih odpovedana.
Kdo pomaga pri vsakodnevnih opravilih, kot so odhod v trgovino, lekarno, tistim, ki nimajo osebnega asistenta?
Sodelavce, ki trenutno ne opravljajo dela v dnevnih centrih oziroma enotah VDC-ja, vključujemo v delo v stanovanjske skupine ali kot osebne asistente k uporabnikom, ki dopoldan ne morejo v dnevne Centre Sonček. Za osebne asistente ali druge zaposlene, ki zaradi nedelovanja javnega prevoza ne morejo na delovna mesta, zagotavljamo prevoze k uporabnikom osebne asistence ali v stanovanjske skupine. Do sedaj nas še nihče ni prosil za pomoč pri vsakodnevnih opravilih ostalih članov, bi pa jo lahko s trenutno prostimi sodelavci vsekakor zagotovili.
Dnevni centri po Sloveniji so prenehali delovati sredi marca. Koliko uporabnikov je ostalo doma in kdo skrbi zanje?
Zveza Sonček v večjih krajih Slovenije zagotavlja dnevno vključevanje 185 odraslim osebam z invalidnostjo v enajstih dnevnih centrih, ki pa so večinoma zaprti že od 13. marca. Za tistih 156, ki niso vključeni v stanovanjske skupine ali pa so iz stanovanjskih skupin odšli domov, skrbijo starši ali drugi sorodniki. Tistim, ki so tudi uporabniki osebne asistence, zagotavljamo osebno asistenco tudi v dopoldanskem času, če so njihovi starši na delu. V ta namen smo zaposlene iz VDC-jev pozvali, da izvajajo osebno asistenco na domovih uporabnikov in na ta način zagotavljamo polno delovno vključenost njihovim staršem.
Stanovalci Sončkovih stanovanjskih skupin so ostali v stanovanjskih enotah in jih zaradi epidemije ne zapuščajo, to pomeni, da so izven kroga svojih domačih. Kako sprejemajo, da jih starši ne smejo obiskati? Kako jim pomagate ohranjati stik z domačimi?
V šestih stanovanjskih skupinah, v katerih običajno po zaključku dela v VDC-ju živi 51 stanovalcev, jih je ostalo 39, saj so ostali ob razglasitvi epidemije odšli k svojim domačim. Vsi, ki tudi sedaj prebivajo v stanovanjskih skupinah, upoštevajo vse preventivne in samozaščitne ukrepe, o katerih smo njih in njihove zakonite zastopnike obvestili še pred razglasitvijo epidemije. Samoomejitev gibanja in omejevanje oziroma prepoved obiskov v stanovanjskih skupinah ni nič drugačna, kot je tudi pri drugih družinah. Tudi družinski člani in sorodniki, ki ne živimo v skupnih gospodinjstvih, se verjetno v tem času ne obiskujemo, čeprav so naši starši ali otroci. Seveda pa tudi stanovalci stanovanjskih skupin, tako kot velika večina ostalih občanov, uporablja možnost komuniciranja s pomočjo sodobne tehnologije in spleta. V kolikor stanovalci pri komunikaciji in rokovanju s telefonom ali računalnikom potrebujejo podporo, jim pri tem pomagajo zaposleni varuhi.