„Poln sem energije. Vesel sem. Dogajajo se razne stvari, ki se jih sploh ne zavedam. Uresničile se mi je ena najbolj veselih stvari, uresničila se je moja največja želja. Vesel sem za vse ljudi, ki so verjeli vame in so me podpirali,“ je povedal Tim.
Tim Žnidaršič Svenšek potuje na igre na podlagi podane pobude za bipartitno vlogo. Vloga Zveze za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite je bila prepoznana in potrjena, Tim je dobil zeleno luč, da se premierno preizkusi na najvišji mednarodni ravni. Poleg Tima so potniki za Tokio še parastrelca Franček Gorazd Tiršek in Franc Pinter, parakolesar Anej Doplihar, paraatlet Henrik Plank ter panamizni tenisač Luka Trtnik. V prihodnjih treh tednih bo jasno, ali bodo na Japonsko potovala še paralokostrelec Dejan Fabčič , ki normo že ima, med 3. in 11. julijem lovi še manjkajočo kvoto, ter paratriatlonec Alen Kobilica, za katerega je Zveza ŠIS-SPK prav tako vložila vlogo za bipartitno pogodbo.
Darko Đurić za zgled
Danes 17-letni Tim Žnidaršič Svenšek prihaja iz Starega trga pri Ložu, kjer je preživel prijetno otroštvo. Rojen je bil leta 2004, njegovi roki pa ob rojstvu nista bili razviti kot pri drugih dojenčkih, na vsaki roki je imel po en prst. Šport ima rad od nekdaj. Uspešno je igral mali nogomet, zdaj je ves čas v bazenu, saj pravi, da je plavanje njegov šport. Med odraščanjem je imel težave s hrbtenico, ki se je začela pred leti rahlo kriviti. Ker je bilo teh težav kar nekaj, poleg hrbtenice so bile na udaru še noge, so mu na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani svetovali, naj se loti plavanja. Trikrat na teden so ga starši iz Starega Trga pri Ložu vozili v Ljubljano. Tam je srečal tudi Darka Đurića, ikono slovenskega parašporta. Srečanje je Timu dalo še večji zagon za trening. Pod taktirko trenerke, zdaj tudi selektorice slovenske paraplavalne reprezentance Jane Čander, so začeli prihajati tudi odmevni rezultati. Krona je bila brez dvoma zlato odličje na zadnjih evropskih paraigrah mladih na Finskem leta 2019, kjer je bil najhitrejši na 50 metrov delfin.
Letos je debitiral na evropskem članskem prvenstvu, pred tedni pa tudi na tekmi svetovne paraplavalne serije. Tim je dijak 2. letnika srednje šole tehničnih strok v Šiški, kjer se šola v programu računalnikar.
Kampanja: Nič mi ne manjka
Tim Žnidaršič Svenšek je tudi eden od junakov odmevne kampanje Nič mi ne manjka, v kateri sta združila moči Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite ter zlati sponzor Lidl Slovenija, ki skupaj z zvezo razvija tudi program Postani športnik. Cilj programa je vzpostaviti učinkovit dolgoročni sistem za večje vključevanje mladih invalidov v šport ter obenem dvigniti prepoznavnost pomena športa invalidov v slovenski javnosti. Skozi šport in rekreacijo namreč mladi razvijajo svoje zmožnosti, krepijo samopodobo in s tem pomembno pripomorejo h kakovosti življenja.
Paraplavanje je paraolimpijski šport
Paraplavanje je zelo priljubljen paraolimpijski šport, v katerega se lahko vključijo vse specifike invalidnosti. Tako kot na olimpijskih tudi na paraolimpijskih igrah plavalci plavajo v disciplinah prosto, hrbtno, prsno, delfin in mešano. Paraplavalci so razdeljeni po skupinah, in sicer glede na njihovo funkcijsko sposobnost za nastop v vsaki disciplini. Paraplavanje vodi Mednarodni paralimpijski komite (mednarodna kratica IPC), organizirata pa ga IPC za paraplavanje in tehnični komite, ki upoštevata vsa pravila Mednarodne plavalne zveze (FINA). Glede na vrsto invalidnosti so paraplavalci razvrščeni v deset funkcijskih skupin (1–10), tri skupine slepih in slabovidnih (11–13), skupina plavalcev s kognitivnimi motnjami (14). Skupine se gibljejo od paraplavalcev z majhnimi zmožnostmi (S1, SB1, SM1, S11) do tistih z večjimi zmožnostmi (S10, SB9, SM10, S13). Gluhi plavalci (S15) ne tekmujejo na paraolimpijskih igrah, se pa udeležujejo tekmovanj na mednarodni ravni ter olimpijskih iger gluhih.