Ljubljanska univerza nudi študentom invalidom podporo na raličnih področjih, ta pa sega od primerne nastanitve, kariernega razvoja, tutorstva, do vloge Študentske organizacije Univerze v Ljubljani na področju sociale in vključevanja študentovinvalidov. Nemalokrat je slišati, da je za različne oblike invalidnosti različno poskrbljeno. Največ pozornosti naj bi bili v študijskem procesu deležni gibalno ovirani, najmanj pa gluhi. Na svoje težave so študenti invalidi pred kratkim opozorili tudi širšo javnost in sicer s projektom Dostopna univerza, ki je potekal na ljubljanskem Študentskem kampusu. Več v pogovoru z Majo Burja iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.
S katerimi težavami se najpogosteje soočajo študenti invalidi?
Najpogosteje gre za problematiko fizične dostopnosti do samih objektov, saj še niso vse visokošolske zgradbe dovolj dostopne in prilagojene študentom invalidom. Določene prilagoditve študijskega procesa še niso povsod urejene enako dobro, zakonsko še ni urejena tudi osebna asistenca. Ugotavljamo tudi, da se prilagoditev javnega prevoza sicer izboljšuje, predvsem na področju mestnega prometa v Ljubljani in Mariboru, precej slabše pa je na avtobusih na medkrajevnih povezavah.
Kako jim pomaga Društvo študentov invalidov?
Društvo študentov invalidov zagovarja interese in posebne potrebe študentov invalidov. Izvajajo programe pomoči, od osebne asistence, prevozov s prilagojenimi vozili, svetovanj, obštudijskih dejavnosti, kot so športne aktivnosti, do ozaveščanja pedagoškega osebja na fakultetah. Prav tako omogočajo brezplačno uporabo sodobne računalniške opreme, fotokopiranje študijske literature, dostop do prilagojene študijske literature v slepim dostopne oblike. Trudijo se tudi vplivati na odločevalce na lokalni in državni ravni. Prispevajo k izboljšanju položaja študentov invalidov na področju bivanja in zaposlovanja in se povezujejo s sorodnimi organizacijami v tujini.
Organizirali ste tudi okroglo mizo na temo podpore študentom invalidom, ki jo nudi Univerza v Ljubljani. Kaj vse obsega ta podpora in v katerih oblikah?
Tekom predavanja predstavnika Univerze v Ljubljani smo iskali načine, kako vključiti čim večje število študentov v študijski proces, predvsem z ureditvijo ustreznih pogojev. Hotimir Tivadar, predsednik Komisije za študente s posebnimi potrebami, je opisal pravilnik, ki ureja status in pridobivanje statusa študenta s posebnimi potrebami, prilagoditve okolja in načina izvajanja, pravice in odgovornosti, koordinacijo aktivnosti ter vodenje evidence. Beseda je tekla tudi o arhitekturni in komunikacijski dostopnosti, o uporabi opreme in pripomočkov za študente s posebnimi potrebami, o prilagoditvi študijskega procesa in dostopnosti gradiv.
Na dogodku ste predstavili tudi primer dobre prakse podpore študentom s posebnimi potrebami na Ekonomski fakulteti. Ga lahko opišete?
Predstavnica Ekonomske fakultete (EF), Andreja Turman, je povedala, da na njihovi fakulteti trenutno študira 41 študentov s statusom študenta s posebnimi potrebami. Na EF so pri adaptacijah zgradbe vedno zasledovali prilagoditve za študente s posebnimi potrebami. Uredili so klančine, dostop v poglobljen del atrija, novejša dvigala in dodatno dvižno ploščad. Poleg tega so dodali več stranišč za invalide, odstranili so fiksne stole za invalidske vozičke v predavalnicah, montirali so več kovinskih ograj ob zunanjih vhodih in avtomatska vrata. Uredili pa so tudi več invalidskih parkirišč in skrajšanje zapornice za širino vozičkov. Poleg tega prirejajo veliko izobraževanj in delavnic za študente invalide, podporo v obliki tutorstva, prakse in sodelovanja s podjetji. Študentom svetujejo o pridobitvi statusa, o posebnih prilagoditvah okolja in študijskega procesa ter o njihovih pravicah in dolžnostih.
Gotovo je bila okrogla miza, ki ste jo naslovili Študenti invalidi nekoč in danes, zelo zanimiva. Do katerih ugotovitev ste prišli?
Na okrogli mizi so sodelovali predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vodja resorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, predstavnik Mestne občine Ljubljana za urejanje okolja, prvi predsednik Društva študentov invalidov Slovenije (DŠIS) ter predstavnik Filozofske fakultete, ki je na Univerzi v Ljubljani predsednik Komisije za študente s posebnimi potrebami. Tekom okrogle mize smo ugotovili, da se stanje študentov invalidov izboljšuje, predvsem kar se tiče arhitekturnega vidika. Mesta občina Ljubljana je tudi pomagala, da so fakultete bolj dostopne za invalide. Poleg tega ima sama Univerza v Ljubljani komisijo, ki se ukvarja s problematikami študentov s posebnimi potrebami. Ugotovili smo, da se na področju javnega prevoza stanje izboljšuje, vendar pa so se tekom okrogle mize oglasili študentje, ki so se pritožili nad ravnanjem določenih voznikov. Predstavniki občine so poudarili, da bodo izpostavljene težave poskušali razrešiti. Vendar pa je prevoz iz okoliških mest nekoliko bolj otežen, še večja težava pa se pojavlja pri prevozu iz bolj oddaljenih in nedostopnih krajev. Na splošno smo ugotovili, da je za študente invalide bolje poskrbljeno kot v preteklosti, so pa še vedno potrebne izboljšave na nekaterih področjih.
Pripravili ste tudi delavnice z naslovom Izkušnja spreminja, s pomočjo katerih so se lahko udeleženci spoznavali s svetom invalidnosti. Na kakšen način? In kakšen je bil odziv?
Delavnice so potekale vzporedno z vsebinskim delom dogodka. Udeleženci so se lahko s pomočjo različnih pripomočkov seznanjali s preprekami, s katerimi se soočajo študentje invalidi. Tako se je bilo mogoče preizkusiti v hoji z belo palico in spoznati Braillovo pisavo. Udeleženci so lahko igrali družabne igre, ki so prilagojene invalidom, na prizorišču pa je bil prisoten tudi pes vodnik. Prav tako so lahko preizkusili invalidske vozičke in ostale pripomočke. Odziv je bil izredno dober, saj so skoraj vsi udeleženci na lastni koži občutili prepreke, s katerimi se vsakodnevno srečujejo invalidi.
Organizirali ste tudi dobrodelni koncert, s katerim ste zbirali sredstva za opremo kombija, ki bo olajšal vsakdan študentom invalidom. Lahko poveste kaj več o tem projektu?
Dobrodelni koncert je po zaključeni okrogli mizi potekal v Piceriji Kampus. Nastopajoči, skupina Praznovalci, so s priredbami zimzelenih uspešnic zabavali udeležence, ves čas pa je potekal dobrodelni srečelov s privlačnimi nagradami. S srečelovom smo zbrali 120 evrov, dodatnih 500 evrov pa je doniral ŠOU v Ljubljani. Nujno potrebna sredstva bodo porabljena za nakup dodatne opreme kombija, ki ga bodo prilagodili za uporabo študentov invalidov. Gre predvsem za nakup posebne dvižne rampe in posebnih varnostnih pasov, da se lahko pripnejo vozički. Kombije DŠIS sicer uporablja večje število študentov invalidov, saj jih društvo dnevno prevaža na različne študijske in obštudijske dejavnosti. Celotni stroški opreme znašajo približno 4000 evrov.
Ob koncu še vprašanje - kje je na področju dostopnega študija za invalide v primerjavi s tujino Slovenija in katera država ima to področje najbolje urejeno?
V urejenosti na področju dostopnosti študija za invalide prednjačijo skandinavske države, Slovenija pa se trenutno nahaja nekje v zlatem povprečju. Stanje se vedno bolj izboljšuje tudi v Angliji, od konca osemdesetih let so namreč začeli v Angliji posebej pripravljati programe za participacijo študentov invalidov, zato se je tudi število študentov z različnimi oblikami invalidnosti povečalo. V Nemčiji je položaj takih študentov tudi vse boljši, vendar pa nikjer seveda še ni idealno. Tudi v tujini se univerze in fakultete arhitekturno prilagajajo študentom invalidom ter imajo prilagojene študijske programe, podobno kot pri nas. V Angliji imajo tudi posebno štipendijo za študente invalide (Disabled Students' Allowance). Prav tako pa imajo povsod v Evropski uniji programe za vključevanje študentov invalidov v družabno, kulturno, akademsko okolje. V ZDA je 11 odstotkov vseh študentov takih, ki ima status študenta s posebnimi potrebami, skupaj jih je okoli 2 milijona, njihove pravice pa so tudi zakonsko urejene. Tam se lahko študentje odločajo med online programi, študijem na daljavo ali običajnim prilagojenim študijem.
Vesna Pfeiffer