Gunta Anča je podpredsednica Evropskega invalidskega foruma (ang. European Disability Forum) in predsednica latvijskega krovnega organa invalidskih organizacij SUSTENTO. Članica odbora Evropskega invalidskega foruma je že od leta 2005. Zelo dejavna je tudi pri spodbujanju enakosti spolov, ne le kot članica ženskega odbora pod okriljem EDF, bila je tudi članica upravnega odbora Evropskega ženskega lobija, največje krovne organizacije ženskih združenj v Evropski uniji. Z Gunto Ančo smo govorili o osrednjih aktivnostih Evropskega invalidskega foruma, ki segajo od boja za pravice žensk z invalidnostjo do pravice do potovanja in volitev.
Že skoraj 20 let, od leta 2005, ste del Evropskega invalidskega foruma. Koliko sta se po vašem mnenju v teh 20 letih spremenila Evropa in njeno zavedanje o invalidnosti ter s katerimi glavnimi težavami se bo morala še soočiti v prihodnosti?
Vprašali ste me, kako se je Evropa v zadnjih 20 letih spopadala z ozaveščanjem o invalidnosti. Dosežen je bil določen napredek, vendar je treba še veliko postoriti. Leta 2006 so Združeni narodi sprejeli Konvencijo o pravicah invalidov (ang. CRPD). Vse države v EU so se z njo strinjale. Ta je spremenila pravila igre, saj je države prisilila, da so sprejele zakone in politike, ki pravično obravnavajo osebe z invalidnostjo. Zakonodaja EU je pomembno vplivala na nacionalno zakonodajo na področju invalidnosti v evropskih državah.
Vsekakor se je spremenilo razmišljanje ljudi o invalidnosti. Večja prepoznavnost v medijih, izobraževalne kampanje in samo videnje oseb z invalidnostjo, ki delajo svoje stvari – vse to prispeva k razbijanju stereotipov in večji odprtosti družbe.
Zakoni so odlični, vendar je izziv zagotoviti, da dejansko delujejo. Te ukrepe za dostopnost moramo izvajati dosledno na vseh področjih.
Zaposlovanje je za osebe z invalidnostjo še vedno težaven izziv. Potrebujemo delovna mesta, kjer so dobrodošli vsi, in poštene prakse zaposlovanja, ki bodo zagotovile, da bodo vsi dobili priložnost.
Nekateri ljudje se še vedno soočajo z ovirami pri pridobivanju dobre izobrazbe. Šole moramo narediti bolj dostopne in širiti informacije o različnih učnih potrebah.
Stare ideje in stigme so še vedno prisotne, zaradi česar se osebe z invalidnostjo težko vključijo v družbo. Še naprej moramo širiti informacije, da bodo ljudje razumeli in pokazali več empatije.
Evropa je prehodila dolgo pot, vendar je treba storiti še več. Konvencija o pravicah invalidov je naše vodilo, ki nas opominja, da moramo vse obravnavati spoštljivo in dostojanstveno, ne glede na vse.
Na 6. nacionalnem in 1. evropskem socialnem forumu žensk in deklet z invalidnostjo konec novembra v Leonu v Španiji ste poudarili, da je "celovit vidik človekovih pravic mogoč le, če so ženske z invalidnostjo v ospredju javnih politik". Kakšno je trenutno stanje, kakšni so cilji in kako jih lahko dosežemo?
V Evropski uniji se približno 60 milijonov žensk in deklet zaradi invalidnosti sooča s posebnimi izzivi, kar predstavlja približno 25,9 % ženskega prebivalstva. Žal se pogosto srečujejo z vrsto težav, vključno z diskriminacijo, socialno izolacijo in omejenim dostopom do osnovnih storitev. Če primerjamo njihov položaj z ženskami brez invalidnosti, so razlike zelo velike. Kar 23 % žensk z invalidnostjo ogroža revščina, le 20 % pa jih je zaposlenih za polni delovni čas. Poleg tega jih je le 15 % uspelo končati terciarno izobraževanje, pri 9 % pa ni ustrezno poskrbljeno za njihove zdravstvene potrebe.
Za odpravo teh razlik so bili določeni posebni cilji. Poudarek je na doseganju enakosti, krepitvi njihovega razvoja in človekovih pravic ter povečanju njihove zastopanosti na položajih odločanja.
Za uresničitev teh ciljev je v veljavi več strategij. Izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov je ključni korak. Ključni pristop vključuje odpravljanje diskriminacije na presečišču spola in invalidnosti. Dodatni ukrepi so ozaveščanje, zagovarjanje vključujočih politik, izboljšanje dostopa do storitev in zagotavljanje varnosti pred nasiljem.
Poročilo Evropskega invalidskega foruma "Prisilna sterilizacija oseb z invalidnostjo v Evropski uniji" razkriva, da vsaj 13 držav EU še vedno dovoljuje prisilno sterilizacijo. Zaradi teh nesprejemljivih razmer pozivate EU, naj v prihodnjo zakonodajo o boju proti nasilju nad ženskami vključi popolno prepoved te prakse. Kakšen je najnovejši razvoj dogodkov v zvezi s tem?
Imate prav, kljub obstoječim mednarodnim konvencijam, ki prepovedujejo prisilno sterilizacijo, vsaj 13 držav članic EU v svoji zakonodaji še vedno dovoljuje nekatere oblike prisilne sterilizacije.
Evropska komisija je sprejela pomembne ukrepe za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter 8. marca 2022 predstavila prelomno direktivo. Cilj te direktive je vzpostaviti osnovno raven zaščite po vsej Evropski uniji in obravnavati ključna vprašanja, kot sta kriminalizacija kaznivih dejanj, kot je pohabljanje ženskih spolovil in kibernetsko nasilje, ki vključuje dejanja, kot so nesoglasna izmenjava intimnih slik, spletno zalezovanje, nadlegovanje in spodbujanje k nasilju ali sovraštvu na spletu.
Svet je 9. junija 2023 dosegel soglasje o svojem stališču glede predlagane direktive s poudarkom na preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima, zlasti prepovedi prisilne sterilizacije.
Zato upamo, da bo predlagana direktiva, katere cilj je obravnavati to vprašanje in zaščititi pravice ranljivih posameznikov, korenito spremenila razmere.
V zadnjih letih smo priča porastu vojaških spopadov po vsem svetu in lahko vidimo posledice, ki jih imajo za osebe z invalidnostjo, vključno z otroki, ki tam živijo. Kaj je treba storiti, da bi v teh težkih časih pomagali osebam z invalidnostjo, poleg ustavitve oboroženega nasilja? Kakšna so priporočila Evropskega invalidskega foruma na praktični ravni?
Obravnava vpliva vojaških spopadov na osebe z invalidnostjo vključuje več ključnih priporočil. Zagotavljanje varnosti in zaščite oseb z invalidnostjo med spopadi je najpomembnejše. Zagotavljanje pripomočkov za pomoč pri vsakodnevnih opravilih je ključnega pomena, prav tako pa je treba zagotoviti dostop do osnovnih storitev, kot so voda, hrana, zdravstveno varstvo in rehabilitacija.
Ker se zavedamo, da konflikti vplivajo na duševno zdravje, je zagotavljanje podpore bistvenega pomena. Za varno evakuacijo oseb z invalidnostjo je bistvenega pomena vzpostavitev vključujočih načrtov evakuacije in humanitarnih koridorjev.
Dodatna priporočila so razširjanje informacij v dostopnih oblikah, vključevanje civilne družbe, zlasti invalidskih organizacij, in dajanje prednosti univerzalnemu oblikovanju pri rekonstrukciji. Ta prizadevanja poudarjajo pomen spoštovanja pravic oseb z invalidnostjo med oboroženimi spopadi in zagotavljanja vključenosti pri intervencijah.
Od aprila 2022 do decembra 2024 Evropski invalidski forum (EDF) in Krščanska misija slepih (CBM) sodelujeta pri projektu, ki obravnava potrebe oseb z invalidnostjo, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini. Člani EDF v regijah blizu Ukrajine dejavno izvajajo različne dejavnosti. Posebni cilji vključujejo krepitev invalidskega gibanja za boljše dolgoročno odzivanje na humanitarne potrebe, zagotavljanje vključevanja oseb z invalidnostjo v širša humanitarna prizadevanja in obnovo ter reševanje neposrednih potreb vseh oseb z invalidnostjo s sodelovanjem z invalidskimi organizacijami.
Ena od pomembnih stvari, s katerimi se trenutno ukvarja Evropski invalidski forum, je tudi evropska kartica ugodnosti za invalide. Na enem od srečanj s poslanko Evropskega parlamenta Lucio Ďuriš Nicholsonovo ste omenili: "Evropski parlament je bil vedno naš zaveznik pri spodbujanju pravic oseb z invalidnostjo in srečanje s poslanko Nicholsonovo nam vpliva upanje, da bo tako tudi v primeru evropske kartice ugodnosti za invalide. Kartica je obljuba evropskega državljanstva in boljše svobode gibanja za milijone ljudi – poskrbeti moramo, da se bo uresničila." Kako napreduje delo v zvezi z evropsko kartico ugodnosti za invalide?
Evropska kartica ugodnosti za invalide je pomembna pobuda za izboljšanje življenja oseb z invalidnostjo v Evropski uniji.
Evropska kartica ugodnosti za invalide je namenjena dokazovanju statusa invalida kjer koli v EU. Omogoča dostop do enakih posebnih pogojev in prednostne obravnave kot prebivalci države, ki jo obiščejo. To vključuje posebne pogoje pri uporabi javnega prevoza in prednostno obravnavo na kulturnih, prostočasnih in športnih prireditvah in dejavnostih. Kartica bo temeljila na izkušnjah pilotnega projekta EU Disability Card, ki poteka v osmih državah članicah. Med njimi je bila tudi Slovenija. Kartico bodo izdali pristojni nacionalni organi v vsaki državi članici. Na voljo bo v fizični in digitalni obliki. Države članice bodo lahko izdajale dvojezične kartice, ki bodo vsebovale angleščino in nacionalne jezike, na primer slovenščino.
Svet se je 27. novembra 2023 dogovoril o svojem pogajalskem stališču glede direktive o uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide. Cilj te direktive je zagotoviti enak dostop do posebnih pogojev ali prednostne obravnave, kot so znižane ali ničelne vstopnine, prednostni dostop, pomoč in rezervirana parkirna mesta, ki so na voljo osebam z invalidnostjo med krajšim bivanjem po vsej EU.
Ti dogodki kažejo, da je bil dosežen pomemben napredek pri izvajanju evropske kartice ugodnosti za invalide, in upamo, da bo direktiva sprejeta v tem mandatu do junija prihodnje leto. Vendar pa o natančnem časovnem načrtu za njeno popolno izvajanje v vseh državah članicah EU razprave še vedno potekajo.
Potovanja so pomemben del življenja slehernika, s tem tudi osebe z invalidnostjo. Pred nekaj meseci je začela veljati spremenjena uredba o pravicah potnikov v železniškem prometu, ki je okrepila nekatere pravice potnikov invalidov. Ali so te spremembe pozitivne in kaj bi bilo treba storiti na tem področju, da bi potovanja po železnici postala še bolj dostopna?
V zadnjem času je revidirana uredba o pravicah potnikov v železniškem prometu prinesla opazne pozitivne spremembe za osebe z invalidnostjo in pomeni pomemben korak k bolj vključujočim potovalnim izkušnjam oseb z invalidnostjo.
Pomembna sprememba je skrajšanje roka za predhodno obvestilo o prošnji za pomoč z 48 ur na 24 ur. Namen te prilagoditve je zagotoviti, da bo načrtovanje potovanj bolj prilagodljivo in prilagojeno osebam z invalidnostjo. Poleg tega morajo zdaj prevozniki in upravljavci postaj, če potniki ne obvestijo vnaprej, ko vstopajo na postaje ali vlake brez osebja, osebam z invalidnostjo ponuditi "vse razumne napore", da jim olajšajo potovanje.
Hvalevredno je, da imajo osebe z invalidnostjo, ki morajo potovati s spremljevalcem, zdaj pravico do brezplačnega spremljevalca. To zagotavlja, da imajo osebe, ki potrebujejo pomoč, spremljevalca brez dodatnih stroškov.
Poleg tega morajo biti informacije o prekinitvi storitev, podrobnostih o potovanju, pravicah potnikov ter dostopnosti postaj ali vlakov zdaj bolj dostopne. Namen te izboljšave je osebam z invalidnostjo zagotoviti potrebne informacije za učinkovito načrtovanje potovanj.
Čeprav te spremembe pomenijo pomemben napredek, je vedno še veliko prostora za nadaljnji razvoj, da bi potovanje z vlakom postalo še bolj dostopno. Ključno področje za izboljšave je infrastruktura s poudarkom na izboljšanju fizične dostopnosti postaj, peronov in vlakov. To vključuje namestitev dvigal, klančin, taktilnega tlakovanja in zagotavljanje dostopnosti za invalidske vozičke v vseh delih postaje.
Pomemben vidik je tudi usposabljanje osebja, saj lahko z rednim in celovitim usposabljanjem vsega železniškega osebja za ozaveščanje o invalidnosti in pomoči zagotovimo, da bodo potniki z invalidnostjo deležni spoštljive in učinkovite podpore. Uporaba tehnologije, kot je razvoj aplikacij za posodobitve dostopnosti in prošnje za pomoč v realnem času, lahko dodatno izboljša splošno potovalno izkušnjo.
Po drugi strani pa je, kot ste zapisali pri Evropskem invalidskem forumu, "letalski prevoz daleč najbolj problematičen način prevoza, pri katerem imajo osebe z invalidnostjo največ težav in so jim kršene človekove pravice: v primerjavi z zakonodajo, ki ureja druge načine prevoza, je sedanja ureditev varstva pravic potnikov, ki potujejo z letalom, nepopolna." Kaj predlagate, da se na tem področju stori?
Potniki z invalidnostjo so zaradi različnih težav v letalski industriji med potovanjem pogosto izpostavljeni diskriminaciji in stresu. Ti izzivi še vedno obstajajo, vključno z zavrnitvijo vkrcanja brez jasnih razlogov, kar se pogosto pripisuje varnostnim pomislekom. Negotovost prevladuje zaradi nezadostnih informacij o dostopnosti letal in varnostnih pravil za podporne naprave. Letalske družbe in letališča uporabljajo nedosledna pravila o varnosti in dostopnosti, celo za isti model letala.
Poleg tega potniki ne dobijo ustreznega nadomestila za poškodovano ali uničeno opremo za pomoč in mobilnost, kot so invalidski vozički, ki lahko stanejo več deset tisoč evrov, pogosto pa dobijo nadomestilo v višini manj kot dva tisoč evrov. Za reševanje teh vprašanj so potrebna skupna prizadevanja letalskih prevoznikov, letališč, regulativnih organov in zagovorniških skupin.
Priporočila vključujejo vzpostavitev preglednih politik, izboljšanje komunikacije, uveljavljanje doslednih standardov, usposabljanje osebja, izboljšanje politik nadomestil, sodelovanje z zagovorniškimi skupinami, raziskovanje tehnoloških rešitev, zagotavljanje dostopne podpore strankam in izvajanje rednih revizij za ugotavljanje področij za izboljšanje. Za vzpostavitev vključujočega in dostopnega potovalnega okolja za vse potnike je bistvena skupna zaveza.
Nedavna objava revidiranih predpisov Evropske komisije o pravicah potnikov je bila deležna številnih kritik, zlasti zaradi nezadostne pozornosti, namenjene pravicam in zahtevam invalidov, zlasti med potovanjem z letalom.
Naše razočaranje je posledica odločitve Komisije, da ne bo opravila celovitega pregleda posebne uredbe, ki ureja pravice potnikov z invalidnostjo v letalskem prometu (1107/2006). S tem ne bo odgovorjeno na težave pogoste zavrnitve vkrcanja oseb z invalidnostjo, zaradi česar se diskriminatorne prakse vsakodnevno nadaljujejo. Poleg tega odločitev ohranja negotovost in povzroča dodatne stroške potnikom z invalidnostjo. Kljub vztrajnim pozivom invalidskih organizacij se osebe z invalidnostjo zaradi odločitve Komisije še vedno spopadajo z neprijetnimi izkušnjami in izzivi med letenjem, ki spominjajo na "nočne more v budnem stanju".
Obravnavala sva kar nekaj tem, povezanih z delom Evropskega invalidskega foruma v preteklih letih in letos. Kakšni pa so načrti za leto 2024? Katere teme bodo leta 2024 v ospredju?
Evropski invalidski forum (EDF) se pripravlja na nekatere načrte in ključne poudarke za leto 2024. Evropski invalidski forum pozorno spremlja izvajanje evropske strategije za pravice invalidov 2021–2030. Dejavno sodelujemo pri pregledu odbora Konvencije za pravice invalidov v EU, volitvah v odboru Konvencije za pravice invalidov, neodvisnih okvirih spremljanja in splošnih zadevah v zvezi s konvencijo. Kot sem že povedala, so v središču pozornosti tudi ženske in dekleta z invalidnostjo.
V zvezi z evropskimi volitvami 2024 si Evropski invalidski forum prizadeva, da bi bil postopek bolj dostopen za osebe z invalidnostjo. Zavzemamo se za pravico do glasovanja in kandidiranja na volitvah, si prizadevamo za dostopnost postopkov in gradiv, pozivamo k razumnim prilagoditvam, zagotavljamo svobodno izbiro pomoči in spodbujamo sodelovanje z invalidskimi organizacijami.
Poleg tega spodbujamo dostopno okolje za kampanje in si prizadevamo za več kandidatov in oblikovalcev politik EU z invalidnostjo. Te pobude so del širšega poslanstva EDF, da poveča politično udeležbo oseb z invalidnostjo in podpira njihove pravice.