Na fotografiji je temnolaso dekle s slušalkami na ušesih. Foto: EPA, arhiv MMC RTV SLO
Na fotografiji je temnolaso dekle s slušalkami na ušesih. Foto: EPA, arhiv MMC RTV SLO

Vsako leto številne države po svetu zadnjo sredo v aprilu posvetijo ozaveščanju o škodljivih posledicah hrupa za sluh.

Izpostavljenost visokim ravnem hrupa – nad 85 decibelov (dB) – lahko privede do trajnih poškodb sluha. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) hrup že pri nižjih stopnjah, to je nad 55 dB, lahko povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, otrokom pa težave pri učenju.
Zastrašujoč je predvsem podatek Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), da približno 1,1 milijarde mladim preti nevarnost okvare sluha zaradi nevarne uporabe prenosnih avdionaprav in izpostavljenosti škodljivim jakostim zvoka na hrupnih zabavnih prizoriščih, kot so nočni klubi, bari in koncertne dvorane.
Med slovenskimi najstniki je glede na raziskavo, opravljeno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), 34,9 % takih, ki vsak dan poslušajo glasbo prek slušalk. Če je jakost zvoka preglasna, to pomeni veliko tveganje za sluh.
»Mladi se morajo zavedati, da se sluh, ko ga enkrat izgubijo, ne bo več vrnil. S preprostimi preventivnimi ukrepi pa lahko ljudje še naprej uživajo v glasbi, ne da bi ogrozili sluh,« opozarja dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor SZO.
Poškodbe sluha
Danes ima kronično poškodbo sluha 16 % prebivalcev EU in število okvar narašča čedalje hitreje. Predvsem pri mladih lahko poškodbe sluha velikokrat pripišemo napačni uporabi slušalk. To so mehanske poškodbe zunanjega ušesa in sluhovoda zaradi grobega potiskanja slušalk v uhlje ter poškodbe bobniča in senzornih celic v notranjem ušesu zaradi preglasne glasbe.
Varno poslušanje glasbe
Varno poslušanje je odvisno od intenzivnosti ali glasnosti zvoka ter trajanja in pogostosti poslušanja. SZO priporoča, da je najvišja dovoljena raven izpostavljenosti hrupu nad 80 dB do največ osem ur na dan.
Mladostniki in mladi lahko bolje zaščitijo sluh, tako da ohranijo primerno glasnost na osebnih zvočnih napravah, da ob obisku glasnih prizorišč uporabijo posebne čepke, ki znižajo glasnost za 15 do 30 dB, ravno toliko, da zaščitijo sluh, a ne vplivajo na užitek ob glasbi. S pomočjo aplikacij pametnih telefonov pa lahko nadzorujejo varne ravni poslušanja.
Zveza društev gluhih in naglušnih se aktivno vključuje v preprečevanje okvar sluha ter promocijo za njegovo zdravljenje in rehabilitacijo.
V. R.